Nadzorniki Nase v pristojnem laboratoriju so, kot lahko vidite na spodnji sliki in posnetku, začeli ploskati, se objemati in si veseli čestitali, ko so prejeli prve signale z Radovednosti na Marsu, poroča Reuters.

To je bil namreč prvi dokaz, da je rover preživel pristanek, ki je bil že od vsega začetka najbolj tvegan del celotne misije. Nasa je Curiosityjeve noge opisala kot najbolj sofisticirane, kar jih je organizacija kdaj naredila. Že samo največji inštrument, ki ga vozilo premore, je kar štirikrat večje od celotnega prvega vozila, ki ga je Nasa poslala na Mars. Sicer so na Rdečem planetu do sedaj pristala že štiri raziskovalna vozila.

Curiosity je takoj po svojem pristanku objavil tudi svoj prvi tvit z Marsa. ''Varno sem, na provršju Marsa. Gale Crater v tebi sem!'' je zapisal.

Tudi sicer ga lahko na njegovi poti tam spremljate na mikroblogerski platformi.

Povsem nedoumljivo

Le nekaj trenutkov po tem ko je pristal, je že poslal prve tri slike. ''Ne morem verjeti. To je povsem nedoumljivo!'' je presunjen dejal Allen Chen, namestnik vodje roverjevega pristanka in pristajalne ekipe. Omenjena eipa je nato ekipi, ki bo vozilo vodila po površju Marsa simbolično predala ključe vozila.

Eden od vodilnih strokovnjakov v ekipi je pristanek in celotno misijo Curiosityja primerjal z olimpijskimi igrami: ''Naša ekipa je odšla na Olimpijske igre in nismo vedeli, kako uspešna bo, vendar je domov prinesla zlato!''

"Spet smo na Marsu in to je povsem neverjetno,'' je dejal administrator Nase Charles Bolden. ''Bolje od tega preprosto ne gre.''

Ameriški predsednik Barack Obama je podvig že pozdravil. Po njegovih besedah uspešen pristanek predstavlja edinstven podvig tehnologije. Obamin glavni svetovalec za znanost John Holdren pa je pristanek roverja Curiosity na Marsu opisal kot pomemben korak pri raziskovanju planetov in poudaril, da kaj takega ni uspelo še nikomur.

Izrazom navdušenja se je pridružil tudi vodja Nase Charles Bolden, ki se je obenem zahvalil vsem partnerjem pri uresničitvi projekta Curiosity. Po njegovih besedah gre za pomemben dan tako za državo kot za ameriški narod.

Veselje je povsem razumljivo, glede na to, da je Radvednost projekt, na katerem je ekipa delala več kot 10 let, Nasa je zanj porabila 2,5 milijarde dolarjev.

Ekipa bo sedaj nekaj ur preverjala v kako dobrem stanju je vozilo, nato pa ga bodo poslali na raziskovalno pot.

Posnetke v živo si lahko ogledate tukaj (kliknite na sliko):

Veselje na Nasi ob pristanku Curiosityja. (foto: Nasa)

Sedem minut groze

Rover v velikosti manjšega avtomobila, ki tehta nekaj manj kot eno tono, je opremljen z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo štirinajstih let. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem kraterju Gale. Nasa predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto, kar je 22 mesecev na Zemlji.

Če bo kaj našel ali ne, za znanstvenike ne bo dokončen dokaz o možnosti obstoja življenja na Marsu, saj bo preiskal le minimalen delček površine planeta. Vendar pa bo misija vplivala na prihodnje načrte. Nasa zaradi varčevanja za zdaj v proračunu nima predvidenih novih misij na Mars in je morala črtati predvideni misiji za leti 2006 in 2008.

Najtežji del misije je zagotovo predstavljal sedemminutni pristanek, ki je potekal v več stopnjah, med njim pa bi lahko šlo marsikaj narobe. Tako imenovanih ''Sedem minut groze'' je Nasa zabeležila tudi v ilustrativnem posnetku:

Padanje Curiosityja na Mars so upočasnila padala in rakete, predvsem pa poseben lebdeči žerjav, ki je potoval skupaj z roverjem. Ta je s pomočjo raket lebdel nad površino in Curiosity spustil na tla po vrvi, nato pa se je odcepil. Radovednost je v Marsovo atmosfero priletela s hitrostjo 20 tisoč kilometrov na uro, pristala pa z le počasnimi 0,6 metri na sekundo. Nato so čakali 13  minut, da so posnetki in signali prispeli nazaj na Zemljo. Oglejte si še spodnji graf (v angleškem jeziku).

Enostavno moramo tja!

Eden od vrhunskih strokovnjakov Nase, James B. Garvin, je že pred časom za Dnevnik povedal, da je Mars enostavno planet, na katerega moramo iti in kjer bomo, ko bomo tja enkrat stopili z lastnimi nogami, in ne robotskimi, našli planet, na katerem so nekoč živela živa bitja.

''Pojma nimam, kakšna so bila, kako dolgo so živela, kako je tam delovala biologija, ali je šlo za ponesrečen poskus matere narave, ne vem, a vse od otroštva naprej je Mars zame nekaj resničnega, prostor za ljudi, kot smo mi, nekaj, kamor enostavno moramo iti,'' je Gavin dejal v intervjuju za Objektiv.