Ko se je dopoldne že zdelo, da ga obvladujejo, so jim zublji na severu ušli proti Grgarju, na zahteven in neprehoden teren. Gasilci, utrujeni od gašenja in neznosne vročine ter z mislijo, da je lahko zaradi številnih nevarnih ostankov prve svetovne vojne vsak naslednji korak usoden, mu niso bili kos. "Na pomoč prihajajo Italijani," je kmalu popoldne sporočil Simon Vendramin, vodja intervencije in poveljnik operativne enote novogoriške gasilske enote. Najprej so prileteli s helikopterjem, nekaj minut čez 16. uro pa je Grgar preletelo še letalo italijanske civilne zaščite cannadair. Vodo je zajemalo v morju v italijanskem Tržiču in veliko pripomoglo, da je gasilcem proti večeru uspelo požar omejiti. In čakati, kaj bo prinesla noč, saj so v gozdu še vedno tleča žarišča.

O vzroku požara Vendramin za zdaj lahko zgolj domneva. "Glede na to, da je požar izbruhnil ob cesti, sta najverjetnejša dva vzroka: ali gre za namerni vžig ali pa za odvržen cigaretni ogorek," pravi.

Gašenje otežujejo bombe in granate

Pobočje Svete gore je posejano s številnimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi iz prve svetovne vojne, zato je bilo gašenje še toliko zahtevnejše in nevarnejše. "V takih primerih imajo gasilci navodilo, da gasijo z varnostne razdalje in da ne smejo v center požara," je med počitkom pripovedoval Darko Zonič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. In nevarnost za helikopterje in pilote? "Če bi bilo prenevarno, zagotovo tukaj ne bi leteli," je zatrdil in dodal, da se tudi helikopter izogiba največjih ognjenih žarišč. "Najbolj kritično je v žarišču požara, ko se temperatura razvije tudi do 800 stopinj Celzija in lahko v zemlji tja do globine 40 centimetrov ubojno sredstvo eksplodira," je pojasnil. Na pogorišče je varno stopiti nekaj ur po požaru. "Če v tem času ni prišlo do eksplozije, tudi kasneje najverjetneje ne bo," pravi poveljnik in opozarja, da eksploziv z leti ne izgubi kakovosti, kot mnogi mislijo. Pod Sveto goro je v dveh dneh udarilo vsaj štirikrat, a vedno brez poškodb. Zonič prizna, da so pričakovali težje razmere. "Če bi gorel sosednji hrib Škabrijel, bi bilo huje," je prepričan.

"Čeprav so zbiratelji že dodobra očistili to območje, tu še vedno najdemo veliko pešadijskega razstreliva, pa topovske granate, ročne bombe, mine..." našteva Zonič, ki dvomi o načrtnem in temeljitem odstranjevanju nevarnih ostankov vojne. "Tega ne moremo primerjati z minskim poljem. Očistiti soško fronto bi bila utopija," pravi.

Z božjo pomočjo

Ogenj k sreči ni ogrožal naselij in največjega primorskega romarskega središča, so pa razmere z vrha Skalnice frančiškani in manjše sestre sv. Frančiška Asiškega budno spremljali. Pater Bogdan Knavs se je vsem gasilcem zahvalil za požrtvovalnost in pomoč. "In božji pomoči, brez nje tudi ne bo šlo," je dodal v misli na dež.

Uprava za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na širšem območju Primorske, od Obale, Krasa, Ilirskobistriškega, Postojnskega, Vipavske doline in Goriške vse do Kanala. V naravnem okolju je zato prepovedano kuriti, uporabljati odprti ogenj, puščati in odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Dolgotrajno suho vreme pa požarno ogroženost povečuje tudi drugod po državi.