Izpostavljeni lahko zboli čez 40 let

Za posledicami obolenj zaradi izpostavljenosti tej snovi je pri nas zaradi malignega mezotelioma umrlo več kot 500 ljudi, za pljučnim rakom pa še trikrat toliko, je Dodič-Fikfakova povzela žalostno statistiko, ki pa molči o spremljajočih človeških stiskah, prav tako pa ne spremlja povezanosti azbesta z rakom grla, rakom jajčnikov in vrsto drugih bolezni. Strokovnjaki so predvidevali, da bo zaradi prepovedi uporabe azbesta krivulja števila obolelih za azbestozo dosegla vrhunec okrog leta 2020. A se predvidevanja žal ne bodo uresničila. Vzrok je, ugotavlja Dodič-Fikfakova, vsesplošna onesnaženost okolja z azbestom; ta snov je namreč večna, odvržen leži tudi v naravnem okolju, ljudje pa se ravnanja z njim in odstranjevanja pogosto lotevajo skrajno lahkomiselno. Ne zavedajo se namreč, da so stari in prepereli izdelki z azbestom še bolj nevarni, marsikoga pa zavedejo tudi zapoznele posledice za zdravje, saj lahko od izpostavljenosti do razvoja bolezni preteče tudi 40 let in več.

A tudi po 44 letih diagnoza ni nič manj boleča, iz izkušenj pripoveduje Radivoj Velušček, predsednik društva Obolelih zaradi azbesta, ki mu je za mezoteliomom pred desetletjem umrl oče, nekdaj prav tako zaposlen v Salonitu Anhovo, za njim pa je zbolel tudi sam. "Seveda je bil šok, zgodilo pa se je kot strela z jasnega. Zjutraj sem začutil močan pekoč občutek v prsih pod desnim rebrom, ki je čez dan minil. A ko sem ga začutil drugič, sem takoj odšel k zdravniku. Nekateri pravijo, da sem imel srečo, saj je bil mezoteliom dovolj zgodaj odkrit, da sem bil primeren za operacijo," pravi Velušček in dodaja, da je od 30 obolelih na leto za operacijo primernih le šest, od teh pa le dva preživita več kot pet let.

Izpostavljeni smo vsi, oboli lahko kdor koli

Novejši podatki interdisciplinarne zdravniške skupine za verifikacijo poklicnih bolezni zaradi azbesta, ki je v letih od 1998 do 2011 pregledala 2533 poklicno izpostavljenih azbestu, kažejo, da jih je od teh za mezoteliomom zbolelo 111, za pljučnim rakom pa 55 posameznikov. Ugotavljajo pa tudi, da poleg zbolelih med poklicno izpostavljenimi še vedno narašča tudi število primerov z azbestnimi boleznimi med prebivalci, ki so živeli v bližini tovarn z azbestno proizvodnjo. To pomeni, da lahko zaradi izpostavljenosti azbestu zboli kdor koli od nas.

Ker pa se ljudje tega premalo zavedajo, so na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pripravili v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS (IVZ) in regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo široko zastavljeno preventivno akcijo o azbestu.

"Ozaveščanje o nevarnih posledicah neprevidnega ravnanja z azbestom mora doseči slehernega prebivalca," je jasna Nina Pirnat iz IVZ. Dodaja, da večina prebivalstva azbest še vedno povezuje s poklicnimi boleznimi in se ne zaveda, da je že na tisoče ljudi zbolelo tudi zaradi izpostavljenosti v domačem okolju. Hkrati ugotavlja, da imamo na zakonodajni ravni vse, kar zadeva azbest, zgledno urejeno, zatakne pa se pri nespoštovanju predpisov. Tudi temu zvečine botruje slaba ozaveščenost.

Včasih pa je posredi tudi denar, ugotavlja Franček Stropnik, predsednik sekcije kleparjev in krovcev Slovenije iz Celja. Ugotavlja, da investitorji pogosto iščejo najcenejše izvajalce in radi zaobidejo zakonodajo s fazno sanacijo streh oziroma z obnovo manj kot 300 kvadratnih metrov strehe hkrati, saj je za manjše strehe postopek obnove enostavnejši. Pravi, da naredijo največ škode nepooblaščeni krovci. Sam ugotavlja, da v Celju azbestne strehe zamenjujejo še kar v skladu s predpisi, okoliški kmetje pa se del radi lotevajo sami in potem polomljene salonitke odpeljejo v kontejner na deponijo kar na kmečkih vozovih...

Bolj narobe in nevarno sploh ne bi moglo biti, so se strinjali udeleženci posveta. Pri zamenjavi kritine je namreč treba salonitke pred odstranitvijo temeljito namočiti, paziti, da se ne lomijo, in jih po možnosti še na strehi zaviti v folijo ter varno odpeljati na primerno deponijo.

Tudi dobre namene lahko izjalovijo zahrbtne posledice

Lahkomiselno so se odstranjevanja nevarnih azbestnih odpadkov lotili tudi sicer ozaveščeni ljubitelji narave v sklopu akcij Očistimo Slovenijo, saj so jih kljub opozorilom ponekod zbirali. Podobno lahkomiseln odnos je zaznati tudi ob kurjenju prvomajskih kresov, ko ponekod v ogenj namerno mečejo izdelke iz azbesta, saj se potem še lepše iskri in poka, so zgroženo nizali nezaslišana ravnanja posameznikov udeleženci omizja, ki so se vsi po vrsti strinjali, da je prebivalstvo zares treba bolje ozavestiti o nevarnostih in posledicah izpostavljanja azbestu. Zato so projekt ozaveščanja zastavili etapno in bo trajal več let.

Projekt bodo vodili regijski zavodi za zdravstveno varstvo. Najprej bodo ozaveščali najmlajše v vrtcih in šolah, ki so najbolj dojemljivi, nato pa še druge skupine ljudi, je pojasnila Nina Pirnat. V sklopu akcije bodo popisali tudi azbestna črna odlagališča. Opozorila je tudi na spletne strani inšpektoratov za delo in okolje, kjer že lahko najdete številne koristne informacije o pravilnem ravnanju z izdelki in odpadki, ki vsebujejo azbest.