V tem trenutku je za državo ključnega pomena zakon, ki bo na novo uredil upravljanje desetmilijardnega premoženja države. Kaj pa vedo socialni partnerji, ki so se tokrat poenotili proti vladnemu diletantizmu, pravni strokovnjaki, ekonomski strokovnjaki, strokovnjaki korporativnega upravljanja? Zakon je nujen, če želimo, da bo v državi spet vladala blaginja...

Lastnost, da preslišiš vse pomisleke svojih nekdanjih strokovnih sodelavcev, vse pomisleke različnih družbenih skupin, ko si pripravljen cele noči pisati dopolnila k zmazku zakona, le da dobiš politično podporo koalicijske partnerice, katere volilna baza so razjarjeni upokojenci, in da se ogneš referendumski grožnji, ki ti je očitno ne bo uspelo dovolj zgodaj ustavno omejiti, ne more biti lastnost strokovnjaka, to je lahko le lastnost politika. In kaj finančnega ministra Janeza Šušteršiča tako žene k sprejemu zakona o Slovenskem državnem holdingu, da je pripravljen povoziti vse norme parlamentarne demokracije in dovoliti, da bo odslej veljal najprej za politika, šele nato za strokovnjaka, ekonomista? Če mu gre verjeti, se mudi zato, ker bo s tem ustvarjena pravna podlaga za reševanje problema slabih terjatev bank. Sledilo bo kreditiranje, državno premoženje bo imelo donose in sledila bo, kot rečeno, blaginja...

Način sprejemanja zakona o Slovenskem državnem holdingu je sramota za vsako politično opcijo in vsako državo, ki zase trdi, da ima parlamentarno demokracijo, in to ne glede na vsebino zakona, ki je slaba in postavlja več vprašanj, kot daje odgovorov, in to ne glede na to, kako zelo se finančni minister trudi. Sedi na nočnih sejah parlamentarnih odborov, sedi na seji ekonomsko-socialnega sveta, je reden gost televizijskih oddaj, kjer pojasnjuje in pojasnjuje. Že skoraj težko ga je gledati, kako nikogar ne prepriča.

Njegov šef Janez Janša ima nekoliko drugačno rešitev - v sebi lastni maniri je podporo in nasprotovanje holdingu označil za spopad dveh različnih konceptov. Na eni strani je interes vlade, ki mu je ob bok postavil še interes davkoplačevalcev, na drugi strani interes nasprotnikov holdinga, ki želijo, tako pravi premier, prikrito reševanje težav bank, nad katerim bodo bedeli tisti, ki so težave povzročili in so proti ugotavljanju odgovornosti.

Narobe svet, bi rekel nekdo, ki ve, da je te dni lažje najti šivanko v senu kot strokovnjaka, ki bi podpiral ustanovitev holdinga po vladnem receptu, nekdo, ki je v publikacijah Banke Slovenije, če ne drugje, prebral, da so slaba posojila nastajala v času njegove prve vlade, nekdo, ki ve, da je največjo banko v državi v tistem obdobju nadziral s strani njegove politične opcije imenovan nadzorni svet, nekdo, ki ve, da je težave lastništva Mercatorja in razmah tajkunizacije povzročila prodaja trgovca pod mizo.

Če smo prav razumeli Janšo, je ustanovitev holdinga torej namenjena razčiščevanju, čeprav ni povsem jasno, s kom bodo obračunali in kako. Je pa jasno, da so obračunali s članoma uprave AUKN, ki ob indiferentni predsednici uprave nista poslušala vladnih navodil. Z zakonom se bodo rešili uprave Kada, in ko bo vzpostavljen holding, tudi uprave Soda. Videti je, da predsednika vlade in finančnega ministra motijo predvsem odločevalci, s katerimi niso pripravljeni razpravljati o upravljanju državnega premoženja, ampak jih preprosto odpravljajo. Težje bodo odpravili sindikate, javne uslužbence in upokojence, site ali lačne. In težje kot upravo AUKN bodo zamenjali ljudstvo, dejanske lastnike premoženja, s katerim se igrajo.