V naslednjih korakih, ko se bilance očistijo, mora država poiskati strateške partnerje in svoj delež v bankah znižati na najmanj četrtino, je po zaprti točki izredne seje v DZ, kjer so se poslanci seznanili s stanjem v slovenskem bančnem sistemu, povedal Janša.

Premier je izpostavil, da je od treh stvari odvisno, kako bo lahko Slovenija reševala problem v bančnem sektorju in težave v javnih financah. Najpomembnejša kratkoročna odločitev, ki bo na tej seji in ki bo vplivala na to, ali bomo ta problem lahko ta problem reševali sami v celoti, je glasovanje o fiskalnem pravilu, pravi Janša in izrazil veselje, da je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec danes odločno podprl vpis pravila v ustavo.

Janša dopustil možnost, da se na sprejem fiskalnega pravila veže zaupnica

Gre za korak, od katerega je odvisno tudi to, ali bodo lahko slovenske komercialne banke po realni ceni refinancirale svoje obveznosti in dobivale svež kapital v tujini, pravi Janša, ki kot dolgoročno pomemben ukrep izpostavlja sprejem paketa zakonov za rast.

"Z njimi, če bodo sprejeti, Slovenija odpravlja na stotine različnih birokratskih ovir, ki zavirajo rast tudi tam, kjer je kapital in so vse ostale možnosti. Takšnega paketa slovenski parlament še nikoli ni sprejemal. Z njim se mudi, gre za važne zakone, ni pa ključen problem, ali bo nekaj minut več ali manj razprave. Če bi bili v normalnih časih bi bilo to zaželeno, ker pa je ta seja na to temo sklicana tri leta prepozno, pa tega časa in luksuza ni," je izpostavil premier.

Prepričan je, da je od sprejema zakona o Slovenskem državnem holdingu odvisno, ali bo Slovenija dobila v roke instrument, preko katerega bo lahko čistila bilance državnih bank, ne da bi neposredno bremenila davkoplačevalce, ali ne.

Delodajalce srbi, da se za holdingom skriva konkreten komercialni interes

Vlada je tu, da ščiti interes davkoplačevalcev

"Vlada je tu zato, da ščiti interes davkoplačevalcev in skupen interes je, da to sanacijo naredimo, tako da ne bo v celoti bremenila žepov državljanov, da se to naredi transparentno, in na način, da bo možno ugotavljanje odgovornosti in da se to naredi čim prej ter tako, da bodo banke lahko čim prej kreditirale tisti del slovenskega gospodarstva, ki je še sposoben najemati kredite," je prepričan premier.

Ob tem dodaja, da to ni edini interes. Janša pravi, da je na drugi strani interes tistih, ki želijo, da se problem v slovenskem bančnem sektorju rešuje prikrito, znotraj bank samih, da imajo nad tem roko isti subjekti, ki so te probleme tudi povzročili, in da se ne ugotavlja odgovornosti. Koga točno ima v mislih, Janša ni želel povedati, je pa dejal, "naj se o tem vpraša tiste, ki so proti".

Citiral je guvernerja, ki da je dejal, da so problem trendi v bančnem sistemu. Vse banke so likvidne, vloge varčevalcev so varne, vendar je struktura v bančnem sektorju takšna, da zahteva takojšnje ukrepanje in da so pomembni meseci, meni Janša.

V javnosti so se pojavljali očitki, da je bila večina slabih kreditov danih prav v času Janševe prejšnje vlade, in sicer v obdobju 2004 - 2008.

"Razbita iluzija"

"Ta iluzija je bila v veliki meri s podatki, ki smo jih danes slišali, razbita. Slovenske banke so v tem mandatu poslovale pozitivno, torej so dobivale nazaj odplačilo vseh kreditov, ki so jih takrat dajale. Druga slika pa je v zadnjih letih. Banka je gospodarski subjekt in iz bilanc se lahko ugotovi, kdaj je poslovala dobro in kdaj slabo," je poudaril Janša.

Nujni pogoj, da davkoplačevalci sploh pristanejo na kakršno koli ponovno sanacijo državnih bank, je po Janševem mnenju to, da se ugotavlja odgovornost za vsak posamičen kredit. Ne glede na to, ali je bil podeljen Zvonu, Grepu, Energoplanu, Savi, Istrabenzu ali komurkoli drugemu.

"Tu je sedaj bitka, kjer so močni lobiji, ki si prizadevajo, da se to ohrani znotraj bančnega sistema, kjer bodo tisti, ki so te probleme povzročili, odločali, kako in kaj se sanira, ne da se ugotavlja odgovornost," je opozoril.

Eksterno reševanje tega problema, s prenosom slabih terjatev ob ugotavljanju individualne odgovornosti, je po Janševih besedah torej predpogoj za to, da slovenske davkoplačevalce prosijo za toleranco pri tem koraku.

"Problem so trendi, kar pomeni, da če ukrepamo takoj, lahko ta problem rešimo sami, brez tuje pomoči, ki ni poceni. Če bomo pridelali zamude, tudi en mesec je pri tem zelo pomemben, te možnosti ne bo več," je še izpostavil Janša.

Banka Slovenije: Zahteve po kapitalski ustreznosti banke izpolnjujejo, toda s težavo

Banke zahteve po kapitalski ustreznosti izpolnjujejo, čeprav zaradi naraslih tveganj, ki so posledica stanja v gospodarstvu, s težavo, so iz centralne banke sporočili po današnji seji sveta Banke Slovenije. Svet je obravnaval tudi podatke o tekočem poslovanju bank, ki med drugim kažejo, da se je bilančna vsota bank tudi maja skrčila.

"Banke zahteve po kapitalski ustreznosti izpolnjujejo, čeprav s težavo, zaradi naraslih tveganj, ki so posledica stanja v gospodarstvu," so v centralni banki zapisali o rezultatih stalnega procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja, ki zajema presečno stanje rednih nadzornih aktivnosti z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti bank na posamični ravni.

Centralna banka dodaja, da je kapitalsko ustreznost možno zagotoviti ne samo z dodajanjem kapitala, temveč tudi z drugimi aktivnostmi prestrukturiranja v bančnem sistemu in v realnem sektorju.

Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi tekoče poslovanje bank ter gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer v prvih petih mesecih letos.

Maja se je nadaljeval proces krčenja bilančne vsote bank, in sicer se je ta znižala za 296 milijonov na 49,1 milijarde evrov. Na znižanje je na strani obveznosti vplivalo razdolževanje bank v tujini, obenem pa se je upočasnila dinamika rasti vlog gospodinjstev, ki na medletni ravni z 1,1 odstotka ostaja pozitivna.

Zmanjševanje kreditne aktivnosti se je maja nadaljevalo predvsem zaradi krčenja posojil velikih domačih bank nebančnemu sektorju.

Podatki drugega kazalnika kakovosti naložb bank, razvrščanja terjatev v bonitetne skupine od A do E za maj, odražajo povečanje kreditnega tveganja, ugotavlja svet Banke Slovenije.

Na dohodkovno tveganje v bankah negativno vplivata negativni rasti neto obrestnih in neobrestnih prihodkov ter naraščanje stroškov oslabitev in rezervacij. Delež slednjih v bruto dohodku bank je najvišji pri skupini velikih domačih bank in najnižji pri bankah v večinski tuji lasti, so še zapisali.