Po Antauerjevih besedah je po ugotovitvah delodajalcev v zvezi z vladnim predlogom zakona o holdingu odprtih še več vprašanj, kot so nadzor, koncentracija in namenskost združevanja.
Pod vprašaj so torej postavili predvsem nadzor nad načrtovanim skoncentriranim kapitalom in namen uporabe, saj sta bili denimo Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) "ustanovljeni z zelo jasnim namenom".
"Skrbi nas, da je zadaj nek zelo komercialni interes. Sredstva, do katerih se je prišlo s privatizacijo, je treba porabiti za namen, za katerega so bila zbrana," je poudaril predstavnik delodajalcev. "Tu ne gre za politično igračko, gre za preresen kapital za bodoče generacije," je izpostavil.
Delodajalci zaradi omenjenih odprtih vprašanj konkretnega stališča o predlogu zakona o holdingu še niso izoblikovali. "Do razprave na seji Ekonomsko-socialnega sveta bomo previdno zadržani," je dejal Antauer in sklenil, da bo njihovo končno stališče odvisno od sredinega poteka srečanja socialnih partnerjev.
Glede organizacijske oblike Kada še ni kompromisa
Holding bo po trenutnem vladnem predlogu prevzel vse obveznosti Slovenske odškodninske družbe (Sod), k njemu bi se pripojila Kapitalska družba (Kad) in DSU, Modra zavarovalnica pa naj bi ob pripojitvi Kada postala odvisna družba holdinga. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) bo prenehala delovati, naložbe, s katerimi upravlja, pa bodo prenesene na holding. Z delovanjem bo prenehala tudi Posebna družbe za podjetniško svetovanje (PDP).
Na ministrstvu za finance so za sredino sejo ESS napovedali predstavitev kompromisnih rešitev. Sindikaliste in upokojence namreč skrbi pripojitev Kada. V ponedeljek so zato med drugim zahtevali, da je Kad samostojna pravna oseba, "saj edino to daje vsaj kanček garancije, da politiki ne bodo šli predaleč pri poseganju v pokojninsko blagajno".
Zahtevali so še drugačno strukturo nadzornega sveta holdinga, tako da bodo v njem zastopani tudi interesi vključenih v premoženje Kada in Modre zavarovalnice, ter dopolnitev načel upravljanja državnih naložb z načelom družbene odgovornosti.
