"Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo, in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali interes stranke, potem ni izhoda tej koaliciji," je bil jasen Janša.

V tem primeru Slovenija po njegovih besedah potrebuje nove volitve in jasno razmerje sil, ki bi dale odgovor tudi na te dileme.

Če fiskalno pravilo v DZ pade, bosta nastali po Janševih besedah dve zelo resni posledici. Prva je vezana na že ratificiran fiskalni pakt, ki nas obvezuje, da to pravilo v naš pravni sistem vnesemo na ustavni ali njej podobni ravni.

Te podobne ravni pri nas ni, pojasnjuje Janša. Torej je to naša obveza, ki so jo ratificirali tudi tisti, ki danes temu koraku nasprotujejo, je dodal. Za ratifikacijo tega pakta je glasovalo preko 75 poslancev, izpolnitev te obveze pa bodo po njegovih besedah od nas terjali tudi vsi naši evropski partnerji, ki nam pomagajo pri izhodu iz krize.

Janša: Banke v slovenski lasti prinašajo zgolj stalne dokapitalizacije

Druga past morebitnega padca fiskalnega pravila pa je v tem, pravi Janša, da v enem mandatu DZ o istem ustavno-revizijskem postopku ni možno odločati dvakrat. Rok za izpolnitev te naše zaveze iz pakta pa poteče drugo leto, je posvaril.

Takrat bo "seveda pri vsaki stvari, ki bo merila na odnos Slovenija - EU prišlo do tega vprašanja". "Glede na to, da smo odvisni od marsičesa in da bomo v prihodnjem letu verjetno še bolj, bo to postal osrednji politični problem, ki ga bomo lahko rešili le z novim DZ, ki bo to obvezo lahko izpolnil," je dejal Janša.

Še prej pa bo po njegovih besedah nastal vsebinski problem, na katerega je danes opozoril tudi guverner Banke Slovenije, ki je poslancem povedal, da v primeru padca fiskalnega pravila "tudi zadolževanje komercialnih subjektov iz države postane še bistveno težje, kot je danes". To bo pripeljalo do dodatnih pritiskov na javne finance in na vse ostalo, kar je v tej verigi, ter povzročilo novo krizo, je pojasnil.

"Slovenija ni Francija"

Predsednik vlade je tudi opozoril, da "Slovenija ni Francija". Ta po Janševih besedah še ni ratificirala fiskalnega pakta, niti se ni obvezala, da bo to naredila, prav tako njihova ratifikacija za njegovo uveljavitev ni potrebna. Poleg tega je "Francija v drugem položaju kot Slovenija".

Kot je dejal, Francija ni imela tri leta zaporedoma proračunskega primanjkljaja v višini nad šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), "je druga najmočnejša ekonomija v Evropi in ima preko 1500 milijard BDP". Slovenski BDP je na letni ravni 35 milijard evrov, približno toliko, "kot samo Pariz dobi od turizma", je pojasnil in zato ocenil, da je primerjati te zadeve popolnoma nesmiselno.

"Ne rešujemo težav Evrope, temveč Slovenije in skrajni čas je, da to resno naredimo," ugotavlja predsednik vlade.

Glasovanje o fiskalnem pravilu bo glede na časovnico predvidoma v petek. To je po Janševih besedah eden od treh sklopov pomembnih glasovanj na tej izredni seji DZ. Do takrat se bo veliko zgodilo in od tega, kaj se bo dogajalo, bo odvisno tudi, ali bo zaupnico na fiskalno pravilo tudi vezal, je dejal.

Janša: Gre za stvari, ki bi jih lahko naredili že zdavnaj

Ob predstavitvi poročila o nedokončanih strateških projektih vlade je Janša v DZ ocenil, da je država pridelala toliko strateški zamud, da jih ne bo mogoče v celoti nadoknaditi. Da pa situacija ne bo še težja, je po njegovih besedah nujen sprejem ukrepov, ki jih DZ obravnava na izredni seji. Z njim se očitno ne strinjajo poslanci PS, ki so izredno sejo obstruirali. Kot razloga so navedli hitenje pri sprejemanju zakona o državnem holdingu in "demontažo pravne države".

Poročilo o nedokončanih strateških projektih po Janševih besedah dodatno utemeljuje potrebo po tem, da poslanci na izredni seji sprejmejo nekatere ukrepe. Poročilo po njegovih besedah "da tako prazno sliko, kot so klopi največje opozicijske stranke". Država je namreč pridelala toliko strateških zamud, da jih ne bo mogoče v celoti nadoknaditi niti odpraviti vseh negativnih posledic. V zadnjem obdobju tako po Janševem mnenju ni bilo narejenega "praktično" nič bistvenega, in to v času, ko je finančna suša in so investicijska sredstva omejena v glavnem na evropska.

Kot pravi, so dolžni narediti vse, da odpravijo ovire, ki preprečujejo, da bi vsaj ta sredstva lahko koristno uporabili. Na tokratni seji je tako po njegovih besedah veliko zakonov, ki te ovire odpravljajo. "Gre za stvari, ki bi jih lahko naredili že zdavnaj," pravi Janša. Z nadaljnjim odlašanjem bo tako situacija še težja, je prepričan.

Premier je v predstavitvi poročila tudi ugotavljal, kaj so vzroki za omenjene zamude. Kot pravi, ne gre samo za "nesposobnost vlade", pač pa se je vzpostavil sistem, v katerem se "vlada iz ozadja". Večina blokad je namreč sistemsko omogočena z namerno zapletenimi procedurami, ki omogočajo korupcijo, je prepričan. Do potankosti izdelan sistem blokad uničuje to državo, je še dejal Janša in dodal, da poslanci na tej seji odločajo o predlogih, ki odpravljajo "na stotine teh blokad".

Poslanci PS odkorakali iz DZ

Poslanci poslanske skupine PS so napovedali obstrukcijo izredne seje državnega zbora z izjemo dveh točk in napoved tudi uresničili. Sodelovali bodo samo na zaprtem delu izredne seje, drugo bodo obstruirali. Kot razloga so navedli hitenje s sprejemanje zakon o državnem holdingu in "demontaži pravne države".

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer meni, da bi morala biti zaradi hitenja s postopki v DZ zaskrbljena vsaj dva, in sicer predsednik DZ Gregor Virant ter predsednik vlade Janez Janša, ki "pravzaprav parlamenta v tem trenutku ne potrebuje več - z večino, ki jo ima, lahko počne, kar želi".

Poslanci PS so se tako odločili, da v tem "cirkusu" ne bodo sodelovali, je pojasnil obstrukcijo izredne seje DZ. To, kar jih namreč čaka na današnji seji, je po Möderndorferjevih ocenah "tekoči trak, kjer bomo izdelovali zakonske konzerve, ki bodo zaprte in za katere v resnici niti ne vemo, kaj vsebujejo".

Po Jankovićevem mnenju pa je tudi čas, da poslanci Državljanske liste in DeSUS ugotovijo, da ne morejo slediti politiki SDS, ki "diktira pogoje in usmerja delo, ostali pa samo kimajo".

Virant se strinja, da je čas za razpravo na tokratni seji DZ prekratek

Predsednik DZ Gregor Virant se strinja, da je odmerjeni čas za razpravo na tokratni izredni seji prekratek. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem, je na kolegiju predlagal daljše razprave, vendar so vodje poslanskih skupin njegov predlog preglasovali. Obstrukcija poslancev PS je sicer po Virantovih besedah legitimna, a meni, da to ni najboljši ukrep.

Opozicija je bila namreč danes ostra do časa za razpravo, ki ga imajo poslanske skupine odmerjenega na tokratni izredni seji DZ. Virant je pojasnil, da je na kolegiju predsednika DZ predlagal, da razpravo vsaj pri dveh točkah opravijo po tretjem odstavku 67. člena poslovnika. To bi pomenilo, da bi trajala enkrat dlje, vendar so se vodje poslanskih skupin odločili za krajšo razpravo.

Kljub temu pa Virant ob obstrukciji poslancev Pozitivne Slovenije ocenjuje, da je boljše pri razpravi sodelovati. Obstrukcija po njegovem mnenju ni najboljši ukrep.

Za obstrukcijo seje se v SD za razliko od Pozitivne Slovenije niso odločili, ker želijo izkoristiti čas, da povedo, zakaj je posamezen zakon slab in da gre pri vseh zakonih za odpiranje vrat korupciji in klientelizmu, je še pojasnil Veber.

Preberite še: Državni holding za izčrpavanje... prebivalstva

V koaliciji razumejo Janševo izjavo glede vezave zaupnice, v opoziciji pri dozdajšnjih stališčih

V koaliciji v zdajšnjih razmerah razumejo izjavo predsednika vlade Janeza Janše glede vezave zaupnice na odločitev o fiskalnem pravilu. V SD menijo, da takšna vezava ne bi smela biti mogoča. V Pozitivni Sloveniji pa pravijo, da si zaradi Janševe izjave ne bodo premislili in fiskalnega pravila ne bodo podprli.

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je zagotovil, da si njihovi poslanci zaradi izjave predsednika vlade Janše ne nameravajo premisliti in fiskalnega pravila ne bodo podprli. Sicer pa je dejal, da je treba počakati do petka, ko bodo videli, kaj se bo glede tega res zgodilo. Vendar fiskalno pravilo, ki ga "želijo dati v ustavo, ni stvar predsednika vlade, DZ, temveč Slovenije". Zato Möderndorfer poziva, naj vsak prevzame svoj del odgovornosti. "Mi smo svojo odločitev že povedali in s tem zelo resno mislili. Ne bomo iz dneva v dan spreminjali stališča samo zato, ker si nekdo želi, da obvelja njegova," je dejal.

Janša v primeru vezave zaupnice na fiskalno pravilo slednje verjetno ne bi dobil, saj ta ustavna sprememba nima dovolj podpore v DZ. Na vprašanje, ali bi bila PS pripravljena prevzeti vlado, je Möderndorfer odgovoril, da je stranka na volitvah dobila mandat za to, sedaj pa so v opoziciji. "Ko bomo imeli to možnost, se bomo o tem pogovarjali," je še dodal.

Predsednik SD Igor Lukšič meni, da je takšna vezava zaupnice "pretenciozna ali diletantska". "Za spremembo ustave potrebuje 60 glasov poslancev, za to, da vlada dobi mandat, pa potrebuje 46 glasov," je za STA dejal Lukšič. "Ni mogoče pričakovati, da bo opozicija potrdila premiera in vlado, ko je jasno, da je to stvar vladne večine," pravi. Tovrstna vezava na ustavno spremembo ne bi smela biti mogoča, meni Lukšič. "Verjetno premier ni dobro ocenil te razlike. Opozicije nikakor ne bo imel zraven pri podpori vlade," je poudaril.

Iz DL so za STA pojasnili, da Janševe izjave za zdaj ne komentirajo.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je za STA sporočil, da je vezava zaupnice vladi na fiskalno pravilo legitimna možnost, ki jo ima predsednik vlade. V DeSUS to možnost ocenjujejo kot realno. "Bi pa izglasovana nezaupnica povzročila politično krizo, ki bi jo bilo potrebno kar najhitreje rešiti s preoblikovanjem koalicije ali rekonstrukcijo vlade. Možne bi bile tudi predčasne volitve," je še zapisal Erjavec.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je v izjavi za medije povedala, da izjave Janše sicer ni slišala, po njenem mnenju pa je s tem želel opozoriti na resnost zadeve. Kot je dejala, so do sedaj naredili korake v smeri varčevanja ter dali pozitivne signale tujim finančnim trgom.

Opozicijo je pozvala, naj še enkrat premisli o potrebnosti fiskalnega pravila, ker bi bil to dober znak tudi za finančne trge. "V kolikor do tega ne bo prišlo, je naslednja možnost sprejem zakona, ki ne potrebuje dvotretjinske večine in potem nas pa ta zakon obvezuje, da se tega držimo," je o zadostni podpori fiskalnemu pravilu še povedala Novakova.

Fiskalno pravilo je zagotovo zelo pomembno tako za državo kot za gospodarstvo in "bi razumel takšno potezo", se je na izjavo Janše odzval predsednik SLS Radovan Žerjav. Vnovič je bil kritičen do opozicije, ki je v večini odrekla podporo fiskalnemu pravilu, čeprav je "slovenska politika v nekem trenutku našla konsenz in smo bili vsi za to, da je fiskalno pravilo pomembno". Če predsednik zaupnice ne bi prejel, bodo najbrž predčasne volitve, ki pa ne bi "pomenile nič dobrega, prosti tek in mrtvi hod še nadaljnje štiri mesece". "Ne vem, če si to lahko privoščimo, bil bi prevelik luksuz," meni Žerjav.

Zaupnica zato po njegovem mnenju za Slovenijo ni najboljša poteza. Je pa treba po njegovih besedah razumeti, da ta vlada potrebuje pogoje za delovanje. Če si katera koli vlada ne bo ustvarila pogojev, da lahko deluje, "bomo pač stopicali na mestu", te odgovornosti pa je težko prevzeti, je še dejal. Od poslancev bi pričakoval, da ravnajo po "lastni pameti" in odločajo v skladu s tem, kar je dobro za državo. Fiskalno pravilo namreč po Žerjavovih ocenah ni ideološko vprašanje, "ne vprašanje levo-desno, temveč pomembno gospodarsko vprašanje".