Prava resnica varčevanja z zmanjševanjem pokojnin se je po besedah predsednika Liberalne akademije Darka Štrajna še bolj jasno pokazala v javnih izjavah o popravljanju varčevalnega zakona. "Tako se zdaj zdi, da bi nekaterim posameznim skupinam vendarle vrnili pravico do pokojnine, kakršna jim je bila priznana z odločbami v preteklosti, druge skupine pa bi še vedno 'prispevale k varčevanju državnega proračuna'," je zapisal Štrajn.
Kritičen je tudi do odziva DeSUS in njenega predsednika Karla Erjavca, ki se zavzema za povrnitev neizplačanega dela pokojnine le nekaterim upokojencem, ne pa vsem. To potemtakem pomeni, da se Erjavcu zdi prav, da "preostale žrtve diskriminacije med upokojenci", npr. tisti, ki so bili nekaj časa zaposleni v drugih republikah nekdanje skupne države, in upokojenci, ki so bili zaposleni v JLA, ostanejo brez dela pokojnine, ki so jim jo priznali bodisi še v nekdanji skupni državi bodisi že v državi Sloveniji, navaja Štrajn.
V Liberalni akademiji menijo, da je bila pri zniževanju pokojnin le nekaterim skupinam upokojencev uporabljena podobna logika kot v primeru izbrisanih. Podobnost s primerom izbrisanih se po Štrajnovih besedah kaže tudi v izdajanju obvestil upokojencem o znižanju pokojnine - "brez možnosti pritožbe in brez veljavnih odločb, s čimer jim je odvzeta možnost pravnega varstva", je zapisal.
Zakon za uravnoteženje javnih financ je določil, da se pokojnine, za katere izplačilo zagotavlja država iz proračuna in ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, že junija znižajo. Med upokojenci, ki so se jim pokojnine znižale, je približno 8000 tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ.
