Številni drugi Otočani, ki jih je sram iti v eno izmed teh bank in kljub stiski hrano še vedno kupujejo, čeprav morajo pri nakupih misliti na vsak funt, so pri izbiri živil "pripravljeni vse več tvegati", ko gre za neoporečnost živil. Tako vsaj ugotavlja britanska državna agencija za prehranjevalne standarde (FSA) na podlagi raziskave javnega mnenja, v kateri je sodelovalo dva tisoč Otočanov.
Potekli roki in ostanki
To pomeni, da se Britanci vse manj ozirajo na datume na nalepkah na cenejših živilih, ki jih opozarjajo, da niso več najbolj užitna, ali da jim je, tudi za več dni, potekel datum užitnosti. Važno je, da so cenejša.
Več kot polovica anketiranih hrani ostanke obrokov v hladilnikih dalj časa, kot bi jih v normalnih okoliščinah, in uporabi "današnje" ostanke obrokov za enega izmed naslednjih obrokov. FSA zato opozarja Britance, naj bodo v bolj vročih poletnih mesecih previdnejši, ker je na vrhuncu poletja največ zastrupitev s hrano (ker se bakterije hitreje množijo), in to ne samo zaradi ekonomske krize. Otočane namreč ponovno opozarjajo na zmedo zaradi nalepk na nekaterih živilih, ki jo povzročata opozorili: "use by (uporabi do…)" in "best before…" (najboljše pred…). Opozarjajo jih namreč na to, da nalepko "uporabi do…" uporabljajo pri živilih, ki se hitro pokvarijo, pa tudi, da je lahko nevarno, če ješ hrano po zapisanem datumu roka veljavnosti, tudi, če je videti vse v redu in ne smrdi. Nalepka "najboljše pred…" ne pomeni, da bo hrana, če jo bodo jedli po zapisanem datumu, nevarna. Celo jajca - pravijo - je povsem varno jesti dan ali dva po tem datumu, če so dobro pečena ali skuhana.
Nevarnost zastrupitev
Ko gre za ostanke pripravljene hrane, FSA Otočanom svetuje, naj jih čim prej shranijo v hladilniku (najpozneje v uri in pol), jo pokrijejo in pojejo najkasneje v dveh dneh. Če se odločajo za zamrzovanje ostankov pripravljene hrane, jim svetujejo, naj jo naprej ohladijo, pojedo pa najkasneje v treh mesecih. Strokovnjaki pravijo, da v časih, ko je sveža hrana vse dražja, družinski proračuni pa so vse manjši, ni nič narobe z varčevanjem pri hrani, bodisi s kupovanjem zaradi datuma tik pred iztekom uporabnosti cenejše hrane bodisi z uživanjem ostankov obrokov. Opozarjajo pa, da jih je treba pravočasno in primerno shraniti in pred uživanjem temeljito prekuhati ali prepeči, sicer lahko pride do zastrupitev.
Zanašanje na videz ali vonj hrane je premalo, ker bakterije, kot sta E. coli in salmonela, ne povzročata smradu. Celo takrat ne, ko jim je rok uporabe že nevarno potekel. Z drugimi besedami: hrana je lahko videti užitna in ne smrdi, pa je lahko vseeno nevarna in škodljiva in nudi zatočišče nevarnim bakterijam. V Angliji in Walesu, za katera obstajajo natančni podatki, se s hrano zastrupi približno 70.000 ljudi na leto.
Razlogi za to, pravijo pri FSA, so lahko različni: premalo skuhana ali pečena hrana, neprimeren postopek shranjevanja ali dotikanje hrane z nečistimi rokami. Tisti na Otoku, ki jim gre slabo, vendar še ne tako slabo, da bi kupovali najcenejšo hrano, ki ji je potekel "najboljši" rok, se medtem odločajo na zeleni tržnici za zelenjavo in sadje, ki so slabega videza in vonja, a zato cenejši in za tako imenovano "osnovno cenejšo ponudbo" samopostrežnih verig.
Pri sloviti verigi Sainsburrys je namreč takšna hrana pakirana v zelo opazno embalažo belo-rumene barve, ki pa vse bolj prevladuje v košarah in vozičkih. In Britanci vse bolj posegajo po tako pakiranih živilih, a se hkrati, pravijo raziskovalci kupnih navad, vse več Otočanov v veleblagovnicah odloča za avtomatske blagajne (zdaj jih je že več kot klasičnih blagajnikov); ker je mnogim nerodno pred "živimi" blagajniki zaradi barve embalaže nakupljenih živil. Ali pa še pred samimi seboj in pred drugimi.
