Ob tem velja dodati, da si konkretno višino mesečnih nagrad določi svet sam.
"Pri tem je šlo za plačilo nagrad za opravljeno strokovno delo v prvem mesecu delovanja sveta, ne pa za sejnino za konstitutivno sejo. Tako pridemo do višine, kot vi pravite 'najvišje nagrade' članu sveta, ki znaša vseh šest evrov neto na dan njegovega dela. Naj si vsak bralec sam ustvari sklep o tem, ali je to primerno plačilo za delo vrhunskih strokovnjakov z različnih področij, pomembnih za delovanje medijev," nam je včeraj pojasnil Jelovac, ki je bil več kot deset let direktor Zavoda Radio Študent, med letoma 2005 in 2007 pa tudi član nadzornega sveta časopisne družbe Delo.
Brez potnih stroškov, s stanovanjem v Ljubljani
Čeprav po spremembi odloka o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo iz leta 2007 mesečna nagrada, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, znaša za člane največ do 235,82 evra in se od 1. januarja 2008 usklajuje z letno stopnjo inflacije, medtem ko za predsednika sveta znaša največ do trikratne višine navedenega zneska, so si člani vsa ta leta, z redkimi izjemami, izplačevali najvišje nagrade. Da je temu tako, dokazujejo tudi podatki o izplačanih mesečnih nagradah (denarni tok) skupaj s potnimi stroški in prispevki za PIZ v zadnjih petih letih, ki smo jih prejeli od Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). V tem obdobju se gibljejo med 26.558 (leta 2011) in 32.920 evri (leta 2010). Ob tem velja dodati, da svet na leto izpelje v povprečju eno sejo na mesec: v letu 2011 so se člani na primer sestali na enajstih rednih sejah, eni korespondenčni, ustanovljena pa je bila še delovna skupina za pripravo poročila o delu sveta za leto 2010. Jelovac je prepričan, da svet s svojimi sredstvi ravna racionalno. "Svet v preteklih petih letih ni porabil dobesedno nič iz postavke, ki je namenjena za dodatne raziskave, svetovanje in izobraževanje. Svet je v teh letih učinkovito, uspešno in varčno deloval v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakonskih določil," je prepričan nosilec predmeta Poslovna etika na GEA College, čeprav je želela Pahorjeva vlada s spremembo medijskega zakona svet za radiodifuzijo ukiniti, njegove upravne pristojnosti pa v celoti prenesti na Apek, ki mora svetu tako ali tako ponuditi finančno, administrativno in strokovno podporo, trenutno pa zaposluje 78 uslužbencev.
Tukaj si lahko intervju z Dr. Jelovcem preberete v celoti
S pomislekom, da bi moral državni zbor zaradi krize določiti nižje mesečne nagrade, se Jelovac ne strinja, češ da "nižje od trenutnih niso možne", ob tem pa dodaja, da bi se moral tisti, ki je sprejel veljavni odlok o nagradah, globoko zamisliti. "Po našem mnenju so trenutne nagrade, ki jih člani sveta dobimo za opravljeno delo, le simbolične narave glede na količino, zahtevnost in pomembnost dela, ki ga opravljamo. Pa še to: ker se dobro zavedam stanja, v katerem je trenutno naša družba, sem se takoj po vnovični izvolitvi za predsednika odločil za lasten prispevek k varčevanju, in sicer tako, da se odpovem povračilu potnih stroškov do konca mandata," nam je v svojih odgovoril navedel Jelovac, čeprav svet na svoji konstitutivni seji takšnega sklepa ni sprejel. Ob tem velja še dodati, da naj bi imel predsednik sveta po naših informacijah stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani.
Najvišja izplačila v svetu za elektronske komunikacije
Z vprašanji, ali je primerno, da si svet v času vsesplošnega zategovanja pasov izplačuje tako visoke nagrade, in ali bo vlada zaradi tega kakor koli ukrepala, so nas na ministrstvu za finance napotili na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Tam so nam pojasnili, da so naša vprašanja v pristojnosti Apeka. "Po zakonu o medijih je sicer svet odgovoren le državnemu zboru, ki tudi imenuje in predčasno-krivdno razreši člane sveta. Pri tem nimamo nobene vloge oziroma nobenih pristojnosti," še zagotavljajo na MIZKŠ, medtem ko na Apeku pojasnjujejo, da na višino sejnin ne morejo vplivati.
Sicer pa svet za radiodifuzijo ni osamljen primer tovrstnega izplačevanja nagrad, saj se podobne prakse poslužuje tudi enajstčlanski svet za elektronske komunikacije, za katerega veljajo skorajda podobna določila kot za svet za radiodifuzijo. Svet v zdajšnji sestavi je namreč na svoji prvi seji s sklepom določil, da višina sejnin ostane nespremenjena: višina sejnine za člana znaša 235,82 evra bruto, za podpredsednika dvakratnik, za predsednika pa trikratnik tega zneska. Ob tem pa velja opozoriti, da odlok določa najvišjo mogočo nagrado, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela. Dodajmo, da namerava sedanja vlada s spremenjenim zakonom o elektronskih komunikacijah uvesti nov organ Apeka, in sicer svet agencije, ki bi imel le določene naloge "nadzornega organa". Njegove člane bo imenovala vlada.
