Čeprav je svet na eni uri in 45 minut dolgi konstitutivni seji sredi maja izpeljal le formalne postopke - izvolil je predsednika sveta in njegovega namestnika ter sprejel načrt dela za leto 2012 in sklep o višini mesečnih nagrad, kar je tudi razvidno iz zapisnika seje na spletni strani sveta, so njegovi člani s šestimi glasovi za in nobenim proti oziroma vzdržanim sprejeli sklep, po katerem so si izplačali najvišje nagrade za mesec maj: predsednik sveta dr. Dejan Jelovac je tako prejel 725,85 evrov bruto, ostalih šest članov pa po 241,95 evrov bruto. Ob tem velja dodati, da si konkretno višino mesečnih nagrad določi svet.

Iz današnje tiskane izdaje Dnevnika: Predsedniku za dobro uro 725 evrov nagrade

Ker se je predsednik sveta za radiodifuzijo dr. Dejan Jelovac strinjal z objavo svojih odgovorov le pod pogojem, da se objavijo v celoti kot avtoriziran intervju, smo intervju objavili na naši spletni strani. Ob tem velja dodati, da je bil Jelovac sprva pripravljen odgovarjati na naša vprašanja po telefonu, ko pa smo mu zastavili prvo, nas je zaprosil, naj mu jih pošljemo na elektronski naslov sveta.

Sledi celoten intervju:

S kakšno razlago si je svet za radiodifuzijo na svoji konstitutivni seji izplačal najvišje nagrade, ki jih določa odlok za ustanovitev sveta za radiodifuzijo?

Svet za radiodifuzijo je na podlagi Odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01, 115/06, 100/07 in 30/12) in upoštevajoč vse kriterije, ki so kumulativno našteti v 27. členu njegovega Poslovnika, določil višino nagrad za mesec maj 2012 za posamezne člane. Pri tem je šlo za plačilo nagrad sedmim članom Sveta za njihovo opravljeno strokovno delo v celotnem prvem mesecu delovanja Sveta, ne pa za sejnino za konstitutivno sejo. Tako pridemo do višine, kot vi pravite »najvišje nagrade« članu Sveta, ki znaša vseh 6 evrov neto na dan njegovega dela. Naj si vsak bralec sam ustvari zaključek o tem, ali je to primerno plačilo za delo vrhunskih strokovnjakov z različnih področij, pomembnih za delovanje medijev.

Sodeč po zapisnikih iz preteklih letih, svet za radiodifuzijo s takšno prakso nadaljuje vse od leta 2007, ko je bila sprejeta sprememba omenjenega odloka. Kako si to razlagate? Ste vsak mesec enako uspešni?

Svet se je od konca leta 2007, ko še ni bilo krize, obnašal izjemno racionalno glede na finančna sredstva, s katerimi je razpolagal. To lahko kot predsednik prejšnjega in sedanjega sklica Sveta podkrepim z naslednjimi številkami, ki so vsako leto predstavljene v poročilih Sveta, ki so bila redno posredovana Državnemu zboru:

- v letu 2008 je Svet porabil le 70,95 % odobrenih sredstev ter tako prihranil državnem proračunu 14.526,65 €,
- v letu 2009 je Svet porabil 60,89 % odobrenih sredstev ter tako prihranil 19.557,10 €,
- v letu 2010 je Svet porabil 62,78 % odobrenih sredstev ter tako prihranil 18.606,49 €,
- v letu 2011, in sicer do konca mandata, 11. 11. 2011, je porabil le 46,81 % odobrenih sredstev ter tako prihranil 26.596,39 €.

Iz zgornjih številk je popolnoma jasno, da se je Svet obnašal kot dober gospodar, ker je v štirih letih prihranil 79.286,63 €, v nasprotju z nekaterimi drugimi komisijami, sveti, direkcijami in ostalimi organi. V preteklih petih letih Svet ni porabil dobesedno nič iz postavke, ki je namenjena za dodatne raziskave, svetovanje in izobraževanje. Svet je v prejšnjem sklicu izpeljal vsak mesec po eno sejo, in sicer 60 rednih sej in več korespondenčnih sej, člani Sveta pa so v obdobju med sejami sodelovali v več komisijah in delovnih skupinah ter se udeleževali različnih sestankov, povezanih z delom in nalogami Sveta. Svet je v teh letih učinkovito, uspešno in varčno deloval v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakonskih določil, predvsem iz 100. člena Zakona o medijih. O svojem delu je Svet vsako leto poročal Državnemu zboru. Vsa njegova poročila je vedno soglasno sprejel Državni zbor. V tem smislu lahko služi za zgled, posebej sedaj v času krize, ker je že v času prejšnjega sklica s svojim primerom pokazal, kako je treba ravnati s proračunskim denarjem. Tako bomo ravnali tudi v prihodnosti.

Se vam zdi takšno izplačevanje nagrad moralno-etično sporno glede na trenutne razmere, v katerih zaradi varčevanja različne skupine prejemajo nižje prejemke?

Če se že pogovarjamo o moralnosti izplačevanja nagrad za mesečno delo strokovnjakov (med katerimi so nekateri tudi doktorji in magistri znanosti z dolgoletnimi izkušnjami), potem si dajmo naliti čistega vina. Namreč, kako naj si s stališča poslovne etike razložimo dejstvo, da strokovnjaka plačujemo 6 evrov na dan, drugače kot unikum, ki je možen samo pri nas. Ne pozabimo pri tem, da gre tukaj za 1/3 minimalne plače, kar je vsekakor moralno sporno. Nad tem bi se moral globoko zamisliti tisti, ki je sprejel takšen Odlok o višini nagrad.

Pa še to: ker se dobro zavedam stanja, v katerem se trenutno nahaja naša družba, sem se takoj po vnovični izvolitvi za predsednika Sveta odločil za lasten prispevek k varčevanju, in sicer tako, da se odpovem povračilu potnih stroškov do konca mandata.

Mislite, da bi moral državni zbor spremeniti odlok o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo in razpisati nižje nagrade?

Ne, ker nižje od trenutnih niso možne. Po našem mnenju so trenutne nagrade, ki jih člani Sveta dobimo za opravljeno delo, le simbolične narave glede na količino, zahtevnost in pomembnost dela, ki ga opravljamo. Zato bi bilo v tem kontekstu dobro razmisliti o naslednji dilemi: ali naj v Svetu začnejo delati prostovoljci, kar pomeni popolnoma brezplačno, ali naj se, kljub krizi, najdejo sredstva za dostojno plačevanje resnega strokovnega dela.