Zgodovinsko pogojena neodločenost
Vsekakor to ni prvič, ko Angleži dvomijo o svojem članstvu v EU in pravzaprav jasno vedo le to, da ne vedo točno, kaj hočejo. Zadnji teden dni so britanski časniki in preostali svetovni mediji ponovno polni govoric o ''nezadovoljni Britaniji'' ter Cameronovih izjav, da gresta ''besedi referendum in EU dobro skupaj'' in da ''morajo dobro razmisliti, kaj jim EU ponuja in kaj sami potrebujejo.'' Za Britansko neodločenost obstajajo zgodovinski, geopolitični in seveda tudi koristoljubni oziroma egocentrični razlogi, realne možnosti za njihov izstop pa so, roko na srce, majhne.
Od Churchilla, prek Železne dame pa vse do danes je stvar enaka
O tem, zakaj se Velika Britanija nikakor ne more odločiti, del česa (ne) bi bila, je eden vodilnih strokovnjakov na področju Evropske politike in zakonodaje pri nas, pravnik Matej Accetto, za Dnevnik.si povedal, da je že od časa Churchilla Britanija EU politično dojemala kot projekt celinske Evrope, ki ga sami sicer podpirajo, niso pa njegov del. ''Velika Britanija oziroma Združeno kraljestvo je od nekdaj glede svojega članstva v Evropski uniji razdvojeno. Po eni strani pozdravljajo idejo skupnega trga, po drugi se nikoli niso zares čutili kot del 'celinske' Evrope.''
Poročali smo:
Beseda referendum za Camerona ni tujka
Cameron "požegnal" referendum o članstvu Velike Britanije v EU
Otočna država vsekakor ni edina ljubica Evrope, ki razmišlja, ali je zanjo bolje ostati v tej postelji ali ne, je pa, tako Accetto, vsekakor najlepši primer tehtanja lastnih interesov in iskanja skupnega jezika, še od časov Železne dame dalje. ''Thatcherjeva je denimo privolila v idejo politične unije, ker je s tem dosegla želeno liberalizacijo trga, njen naslednik John Major je ob snovanju Maastrichtske pogodbe kot pomembno britansko zmago opeval dejstvo, da pogodba ni omenjala besed federacija ali federalizem.''
Potreba po povezovanju je dvojni izziv za Britanijo
Če se od Churchilla in Thatcerjeve premaknemo v sedanjost, EU danes bolj kot kadarkoli potrebuje tesnejše povezovanje, da bi se končno le izvekla iz recesije in finančne krize, ki pesti vse dežele Unije. Prav to povezovanje ''za britansko vlado pomenij dvojen izziv''. Britanija se z Evropo zaradi ohranjanja lastne suverenosti in samostojnosti ne želi povezati preveč tesno, prav tej samostojnosti pa lahko sledijo težave doma, ki jih opozicija z lahkoto izrabi proti poziciji. Kar se torej morda zdijo kot nepremišljene, neusklajene in neprestano spreminjajoče se izjave premierja Camerona, je pravzaprav dobro premišljena nejasnost. ''Izjave Camerona lahko razumemo kot klasično politično igro, s katero želi po eni strani vršiti pritisk na druge države, če predpostavimo, da si glavobolov ob izstopu katerekoli države članice iz EU ne želi nihče, po drugi pa pomiriti domače kritike, ki bi želeli obnašanje vlade v odnosu do EU razumeti kot dokaz njene šibkosti in neodločnosti,'' je razložil Accetto.
Izstop ni realna možnost, le pogajalsko orodje je
Vendar pa, ne glede na to, kako se ''šopiri'' Britanija, so realne možnosti za to, da bi dejansko izstopila iz Unije, zanemarljive, lahko bi rekli nične. Unija je bila, kot kaže s pravnega stališča, narejena zato, da se v njo včlanimo, ne pa tudi odidemo. Res je, da bi Britanija zaradi svoje geografske umeščenosti in pa že od nekdaj nekoliko zadržane politike do EU, zaradi katere tudi evra ni prevzela, verjetno izstopila iz Unije lažje, kot pa denimo Nizozemska, a ''izstop bi bil v prvi vrsti glavobol za vse države članice in tiste, ki bi ga morali dejansko izpeljati. Lizbonska pogodba ga sicer uvaja kot možnost države članice, vendar pa ne ureja vseh praktičnih posledic izstopa, od vprašanja prilagoditve pravnih redov EU in izstopajoče države članice do praktičnih in organizacijskih ter političnih vidikov ponovne vzpostavitve fizičnih in drugačnih meja,'' nam je povedal Accetto in dodal, da bi posledice za Unijo lahko bile prav tako katastrofalne kot pozitivne. Izstop bi lahko služil kot zgled za druge dežele, da odidejo tudi same, lahko pa bi služil kot dodatno lepilo za Unijo, ki bi preostale članice le še bolj povezal.
''V vsakem primeru pa se mi zdi, da vsaj ta hip izstop še ni posebno realna možnost, ampak bolj pogajalsko orodje, s katerim si želi Britanija izposlovati dobro pogajalsko izhodišče ob snovanju prihodnjih korakov evropskega povezovanja,'' je zaključil Accetto.
