S 1. julijem začne veljati še zaračunavanje dodatnega davka za večje motorje v avtomobilih. Kakšen je odziv uvoznikov in prodajalcev?

Uvozniki in prodajalci smo bili proti uvedbi tega davka, saj bo še dodatno upočasnil že tako negativen trend pri prodaji vozil. Prav tako imamo v Sloveniji davek na motorna vozila (DMV), ki je povezan z izpusti ogljikovega dioksida, ki jih ta dodatni davek popolnoma obide.

Ali je smiselno obdavčevati taka vozila?

Treba je poudariti, da je takih vozil relativno malo. V lanskem letu je od skupno 56.000 registriranih vozil bilo teh le okoli 1100. Trend prodaje pa je negativen, tako da za letos pričakujemo manj kot 700 prodanih vozil s takimi motorji v vsem letu. Skratka smisla dodatnega obdavčevanja na tak način ne vidimo, še več, menimo celo, da gre le za nekakšno PR-potezo vlade.

Ali bi lahko država prišla do večje količine denarja na računa avtomobilov na kakšen drugačen način?

Združenje uvoznikov je predlagalo kar nekaj možnosti za povečanje prihodkov države, predvsem v smislu poenostavitve določenih dajatev. Tukaj predvsem vidimo možnost uvedbe pavšala pri plačilu bonitet za službena vozila, ki so v uporabi tudi za privatne namene, ter morebitno prilagoditev lestvice DMV za nekaj let vnaprej. Skratka strukturiran pristop k reševanju tega vprašanja.

Kje se skrivajo pasti dodatnega davka?

O pasteh novega davka je bilo že kar nekaj povedanega. Predvsem je tu možnost registracije vozila v tujini, kar pomeni, da bo država zaradi uvedbe novega davka tudi ob vse preostale dajatve (morebitna carina, DMV, ekološka taksa, DDV), slovenski prodajalci pa ob morebiten zaslužek. Trg bo kaj hitro reagiral na svoj način.

Kam se Slovenija cenovno uvršča v primerjavi z evropskimi trgi?

Slovenija se cenovno uvršča nekje v povprečje med evropskimi trgi. Če so nižji razredi cenovno ugodnejši, so na drugi strani višji razredi dražji v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami. In temu primerna je seveda struktura prodaje.

Kakšno je trenutno stanje na slovenskem avtomobilskem trgu? Kakšne so vaše napovedi?

Slovenski trg je specifičen že zaradi svoje velikosti. Prav tako je treba vedeti, da se je v zadnjih 10 letih infrastruktura prodajno-servisnih mrež bistveno obnovila, kar pomeni, da je bilo kar nekaj investicij, ki jih je danes treba financirati. Trg beleži v prvih 5 mesecih letošnjega leta upad 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dodatno je skrb zbujajoče, da je upad močnejši v zadnjih dveh mesecih in da se po naših ocenah povečuje delež dnevnih registracij in izvoza nekaterih vozil. To pomeni, da predvidevamo, da bo v letošnjem letu realni trg vozil, ki ostajajo v Sloveniji, vsega 40.000 vozil.

Kako pa spodbuditi prodajo?

Tako prodajo vozil kakor tudi drugo splošno potrošnjo je v prvi vrsti mogoče spodbuditi s predstavitvijo realne slike v državi in predvsem načina, kako iz krize izhajati. V času pogajanj s sindikati je povpraševanje po vozilih in tudi druga potrošnja v Sloveniji povsem zastalo, kar se tudi odraža v trenutni realizaciji. Trgovina kot panoga pri nas zaposluje 15 odstotkov ljudi in prinaša kar 25 odstotkov vseh prihodkov, zato je splošna klima izredno pomembna. Kar zadeva avtomobilski trg, poznamo dobre prakse iz Evrope v obliki subvencij, ki so lahko namenjene vsemu trgu ali pa spodbujajo nakup ekološko čistejših vozil.

Kako je s slovenskim voznim parkom, koliko je star in predvsem, kako je vzdrževan?

Slovenski vozni park je v povprečju star 6 let, kar ga uvršča med mlajše vozne parke v Evropi. Kar zadeva vzdrževanje je za zdaj dobro vzdrževan, saj smo se uvozniki in prodajalci precej prilagodili kupcem tudi na tem področju v zadnjih nekaj letih.