Izvedli bodo tri simfonična dela, ki prezentirajo njihovo glasbeno tradicijo, posebnost ljubljanskega koncerta pa bo tudi ta, da bo z uglednim orkestrom prvič nastopil naš kontrabasist Iztok Hrastnik, ki je marca lani uspešno opravil avdicijo za vstop v ta žlahtni zvočni korpus; že na Akademiji za glasbo je s posebno pohvalo diplomiral leta 2009 in kot študent nase opozarjal v solistični in komorni igri.

Strokovnjaki pravijo, da so Dunajski filharmoniki ob berlinskih najboljši orkester na svetu sploh. Zanje je značilen poseben, izjemen zvok, ki ga ustvarjajo po vzoru zvoka glasbil iz dunajskega klasicizma, še posebej pihal in trobil.

Iz Pariza v Ljubljano

Tako nas bodo na koncertu najprej popeljali v svojo zlato dobo, v leto 1883, ko je vodstvo orkestra prevzel dirigent Hans Richter in krstil Simfonijo št. 3 v F-duru (op. 90) Johannesa Brahmsa. Skladatelja so svojo izvedbo takrat povsem prepričali, saj je postal eden njihovih velikih privržencev. Večer se bo nadaljeval v duhu tradicije, saj bodo iz zapuščine tako imenovane druge dunajske šole izvedli Šest del za orkester (op. 6) Antona Weberna. Krstna izvedba tega dela je bila leta 1913 v dunajskem Musikvereinu, to pa je bil tudi večer škandala: Webernovo delo je še izzvenelo do konca, Bergovo, Schönbergovo in preostala pa ne več; poslušalci so protestirali. Nocojšnji spored bodo zaokrožili z nemškim glasbenim poetom Robertom Schumannom in njegovo Simfonijo št. 3 v Es-duru (op. 97), sicer znano tudi kot Renska.

Da so Dunajski filharmoniki sploh prišli v Ljubljano, gre zahvala gradbenikom v Hamburgu, ki niso pravočasno končali nove koncertne dvorane, kjer bi morali imeti inavguracijski koncert. V ta termin so nato vtaknili kratko evropsko turnejo s petimi koncerti (startali so v Musikvereinu v okviru Dunajskih slavnostnih tednov 14. junija), kar je pravočasno zapazil tudi direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek. Sinoči so koncertirali v Parizu, v Ljubljano pa prihajajo danes popoldne.

Partnersko sodelovanje

Direktor Brlek je v dvajsetih letih, odkar vodi festival, uspel pritegniti k sodelovanju vse slovenske glasbene inštitucije, počasi se pridružujejo tudi druge kulturne ustanove - vendarle predstavlja festival platformo za domačo in tujo promocijo. Med letošnjimi "novinci" je denimo Mestno gledališče ljubljansko, ki ravno tako kot festival praznuje 60-letnico delovanja. In včeraj je za isto mizo podpisalo listino o partnerskem sodelovanju s festivalom še pet ustanov. Poleg MGL, katerih barve je zastopala umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, je partnerstvo podpisala tudi Slovenska filharmonija oziroma direktor Damjan Damjanovič, pa tudi SNG Opera in balet Ljubljana oziroma njihov direktor Mitja Bervar. V pogodbenem odnosu sta še dve ustanovi, RTV Slovenija in SNG Maribor.

MGL na festival pošilja svojo zadnjo uspešnico Čarovnice iz Eastwicka (na sporedu bo 6. in 8. julija), ki sta jo na oder postavila utečena sodelavca, ki že pet sezon skrbita za muzikal v tem gledališču - glasbeni vodja in dirigent devetčlanskega orkestra Žare Prinčič in češki režiser Stanislav Moša. Slovenska filharmonija pa bo s festivalom sodelovala na koncertu violinista Vadima Repina, kjer bo dirigiral Pier Carlo Orizio.

Ljubljanska Opera se je s festivalom dogovorila za praizvedbo nove slovenske opere tandema Jani Golob in Vinko Möderndorfer z naslovom Ljubezen Kapital (praizvedba bo v operni matični hiši 27. junija, ponovitve pa 28., 29. in 30. junija), ponudili pa bodo tudi uspešnico zadnje sezone, Kogojeve Črne maske, ki bodo na sporedu 17. in 18. julija v Cankarjevem domu. V ljubljanski Operi bo 9. julija tudi izvedba Monteverdijeve baročne opere Orfej, in sicer v izvedbi vseh treh naših umetniških akademij.