Skoraj celo popoldne pa je trajala polemična razprava o odlokih, s katerimi bi vlada dobila pristojnost, da sama razpolaga in odloča o usodi deleža države v NLB in NKBM. Pri tem se vlada sklicuje na to, da še ni sprejela strategije upravljanja državnih kapitalskih naložb. Kot zagotavljajo v finančnem ministrstvu, je to nujno, da bi zaščitili finančno stabilnost države. Za dokapitalizacijo NLB naj bi bilo treba zbrati najmanj pol milijarde evrov.
V opozicijski PS menijo, da gre v resnici za potezo vlade, da bi lahko pod mizo in za relativno majhen denar – govorili so o 150 milijonih evrov – prodali našo največjo banko. Socialni demokrati pa predlagajo, naj vlada uporabi 150 milijonov evrov iz državnih skladov in približno milijardo evrov državnih depozitov v bankah za dokapitalizacijo obeh bank. Pred dokončno odločitvijo o obeh bankah pa naj pride po soglasje v državni zbor.
Finančni minister Janez Šušteršič je zagotovil, da bo v NLB država obdržala najmanj 25 odstotkov in eno delnico, kar navsezadnje piše tudi v koalicijski pogodbi. Poslancem je poročal, da o tem, kdo so tisti, ki bodo vložili svoj denar v NLB, še ne more javno govoriti, so pa pogovori pri koncu. V skupini, ki se pogaja, je tudi predsednica uprave AUKN, ki pozna podrobnosti, vendar o njih tudi ne sme govoriti.
Zato po ministrovem mnenju ni podpisala javnega pisma dveh članov uprave AUKN, ki nasprotujeta sprejemu omenjenih odlokov. Z njima se po ministrovih trditvah parlament ničemur ne odreka, kajti vlada z njima le prevzema pristojnosti, ki jih ima AUKN. Minister je še dodal, da njuno pismo ne ustreza dejstvom in zagotovil, da belgijska KBC ne s pomočjo obveznic co co ne z odkupom hibridov ali na kakšen drug način ne more postati večinska lastnica NLB, v kateri že nekaj časa poteka skrben pregled, kakršnega, tako minister, doslej še ni bilo. Odloka so potrdili.
