Poslanci so si znižali plačo po končanem mandatu

Po tistem, ko so si poslanci pred mesecem dni z zakonom za uravnoteženje javnih financ nekoliko znižali svoje plače, so včeraj tudi precej omejili njihove pravice do nadomestila plač po končanem mandatu. Zakon o poslancih je določal, da lahko poslanec po koncu mandata še največ eno leto dobiva plačo, da bi si lahko v tem času poiskal novo službo. To pravico je doslej izrabilo 230 poslancev in nekaj deset ministrov. V ta namen so samo po prejšnjem mandatu porabili približno 3 milijone evrov.

Ta privilegij so večkrat poskušali preurediti tako, da se ne bi dogajale zlorabe, ko poslanci iz različnih razlogov - bistveni razlog je bil, da je bila poslanska plača precej višja od nove plače ali od pokojnine - službe sploh niso iskali. To je zdaj uspelo predsedniku parlamenta Gregorju Virantu in skupini poslancev. Po skoraj dveh mesecih dogovarjanj so si bili poslanci bolj ali manj enotni, da je treba tudi pri tem varčevati. Tako poslej velja, da bodo poslanci, ki ne bodo ponovno izvoljeni, lahko to nadomestilo plače dobivali samo šest mesecev. Stari mački med poslanci, se pravi tisti, ki bodo imeli za seboj več mandatov, si bodo za vsak mandat to obdobje nadomestila podaljšali za tri mesece, vendar skupaj ne več kot za pol leta. Do nadomestila plače pa ne bodo imeli pravice tisti nadomestni poslanci, ki so v poslanskih klopeh sedeli manj kot 6 mesecev.

Nadomestilo plače ne bo več stoodstotno, ampak samo 80-odstotno. Bivši poslanci bodo morali mandatno-volilno komisijo obvezno obveščati o vseh dohodkih iz morebitnega pogodbenega ali drugega dela v tem času, kar se bo poslancu tudi odštevalo od nadomestila. Za vsak primer so v zakon še zapisali, da bivšemu poslancu, ki bi se znašel v zaporu, plača ne pripada.

Poslanci so te spremembe sprejemali z bolj ali manj stisnjenimi zobmi. Tako je denimo Matej Tonin (NSi) ocenjeval, da bi ljudje tudi, če bi si poslanci plače znižali na ničlo, še vedno govorili, da je še to preveč. Tudi drugi so govorili o tem, kako mediji javnost ščuvajo proti njim in da so slabše plačani samo še na Madžarskem, Slovaškem in v makedonskem parlamentu. Iz vrst poslancev PS je bilo slišati tudi niz pripomb o neupravičeni Virantovi samopromociji ob tem poslanskem zakonu. Očitali so mu, da je on zadnji, ki bi lahko pridigal o poslanski morali in poštenosti, saj je med dobivanjem nadomestila ministrske plače s honorarji zaslužil več kot 90.000 evrov.

Na pritisk opozicije so v novelo poslanskega zakona "kompromisno" zapisali, da bi bivši poslanci, ki zdaj dobivajo plačo, 37 jih je še, to lahko dobivali še do avgusta. Torej ne samo šest, ampak osem mesecev. Toda opozicija, pa tudi kar nekaj poslancev iz koalicijskih strank, na primer Jožef Jerovšek (SDS), Franc Pukšič (SLS) in tudi nekateri poslanci DeSUS, so tako kot zakonodajna služba menili, da bi to bil neustaven poseg v že podpisane odločbe, ki tem poslancem dajejo pravico, da plačo dobivajo do konca decembra. Po odmoru pred glasovanjem so poslanci strank vladne koalicije to dopolnilo zavrnili. Jerovška in Pukšiča pri tem glasovanju ni bilo. Od bivših poslancev je Juri Franco že napovedal ustavno tožbo.

Preberite zadnje članke