"Mi boste lahko prodali kakšno vstopnico?"

"Ne. Ne grem iskat vstopnic."

"Ampak, saj stojite v vrsti pred blagajno, zagotovo boste kakšno dobili."

"Ne. Stojim v vrsti za akreditacije, ne za vstopnice."

"Potem mi pa prodajte akreditacijo."

Z vztrajnim prepričevanjem moškega pred vhodom v Križanke, ki je želel odkupiti tudi zapestnico za vstop na VIP-zabavo in nazadnje še papirnato kuverto, se je začel četrtkov cross-over koncert Roka Goloba, simfoničnega orkestra, slovenskega komornega zbora ter številnih drugih glasbenih izvajalcev. Skoraj dve uri dolga Simfonična ekstaza pa je bila vredna veliko več kot zasoljena cena, po kateri bi nesrečnežu pred vhodom lahko človek poleg vstopnice prodal še hišo in psa.

Prepletanje različnih glasbenih zvrsti

"Cross-over pomeni, da se prepletajo različne glasbene zvrsti. Da so glasbeni žanri postavljeni v drug 'okvir', morda tak, ki ga nismo vajeni. Pomeni, da glasba nima meja," nam je definicijo Simfonične ekstaze pred koncertom pojasnil vodja projekta in v tujini priznan slovenski skladatelj Rok Golob. Da glasba res nima meja, je Golob dokazal s kombinacijo klasične glasbe in zborovskega petja, ki sta se prepletala z rapom, beat-boxom, opernim in 'navadnim' petjem, električnimi kitarami, sintesajzerji in tudi svetlobno spremljavo.

Na odru je polne Križanke z zvoki hranilo kar 150 nastopajočih, med drugim tudi Tomi M. iz Siddharte, Maja Keuc, Tokac iz Dan D, Sabina Cvilak, Katrinas, Jadranka Juras, Lara Baruca, Eva Černe, Nuška Drašček, Matjaž Robavs iz Eroike, Murat in Jose, Urška Majdič in skupina Heavenix, s katero se je kot basist predstavil tudi politik Patrick Vlačič. Sprva je obstajal strah, da bodo pevci, nekateri navajeni na petje v studiu in ob spremljavi benda ali že vnaprej posnete podlage, preglasili simfonike, a se je izkazal za votlega. Dejstvo, da glas ni vodilen, temveč zgolj spremljevalen člen celote, ki jo sestavljajo številni glasbeni instrumenti, zbor in paličica v urnih rokah taktircev Martine Batič in Roka Goloba, je bilo prijetno presenečenje v času, ko mnogi svetovni pevci s svojimi zvočnimi okraski popolnoma zasenčijo ozadje.

Narodne pesmi na sto in en način

Še večje presenečenje pa je bila neverjetna zmožnost preobrazb slovenskih ljudskih pesmi. Pesem, ki se začne na podoben način kot Carmina Burana, se je ob petju Tomija M. in Lare B kar naenkrat spremenila v enostavno vižo Al' me boš kaj rada imela, ki se jo vsi naučimo že v vrtcih. Da se da narodne pesmi zapeti tako kot Amazing grace - na sto in en način - se je izkazalo, ko je na oder stopila Maja Keuc, ki je s svojim glasom tudi najbolj razgretim v Križankah povzročila kurjo polt.

Na vprašanje, ali so se morali solisti, katerim glas v studiih pogosto popravijo tako, da je skoraj brez napak, na zahteven koncert dolgo pripravljati, je Rok Golob pojasnil: "Solisti pri projektu Simfonična ekstaza so sami profesionalci, glasbeniki, za katerimi je že veliko nastopov. In glasbeniki, s katerimi sem sam že sodeloval. Seveda pa so pred takšnim velikim koncertom potrebne vaje."

In te so bile, tako Golob, naporne, a ne toliko zaradi spreminjanja načina petja, kot bolj zaradi usklajevanja vseh nastopajočih.

Pa trema? Rok Golob se je nasmejal in dejal: "Tudi če jo imajo, to uspešno skrivajo pred mano. Če pa vprašate mene - seveda jo imam. Tisto pozitivno, ko se ti po trebuhu sprehajajo metuljčki."

Metuljčki se niso sprehajali samo po Golobovem trebuhu, tako mirno spremljanje koncerta in aplavze, ki so izražali jasno sporočilo neizmernega zadovoljstva in navdušenja, je danes težko videti.

Poleg pevcev, ki so morali opraviti po dva priklona, sta bili posebne pohvale deležni tudi Golobovi skladbi Trip to Balkan in Planet of Life II, ki jo je posvetil svojemu dedku in majhni vasici Žetale.

Sedemintridesetletni Rok Golob, ki je prejel številne glasbene nagrade in sodeloval s slavnimi imeni, kot so Bjork, Bobby McFerrin, Jose Carreras, Frank Zappa in Sting, je na vprašanje, ali se sodelovanje s slovenskimi glasbeniki v kakšni meri razlikuje od sodelovanja s tujimi, odgovoril: "Kadar sodeluješ s svetovno znanimi glasbeniki, je poleg večja 'mašinerija', več ljudi, kjer se vsak ukvarja s točno določeno stvarjo, stvari so bolj utečene. Pri nas je še vedno tako, da je glasbenik velikokrat vse v eni osebi - od menedžerja, organizatorja, pevca… Sicer pa ni pomembno, ali je človek mednarodno priznan ali ne, tudi v Sloveniji imamo prave glasbene bisere. In takšne biserčke z veseljem vključim v svoje projekte."

In z vsakim nanizanim tonom mu je v četrtek uspelo sestaviti čudovito ogrlico.