Eden od njih se je obrnil na uredništvo Dnevnika, razburilo pa ga je, da je Durs šele zdaj začel preverjati, ali je poleg davka na dobiček, ki ga je poravnavalo podjetje, tudi sam plačal 20-odstotni davek, nekakšno dohodnino. Poravnati bi ga moral za zadnjih pet let, torej od leta 2007, medtem ko je obveznost za predhodna leta že zastarala. "Sprašujem se, kaj je do zdaj delala davčna uprava," je bil oster.

Koliko podjetnikov je do zdaj doletel poziv davkarije in koliko jih ga še lahko pričakuje, ni znano, saj natančnega podatka o številu tovrstne oblike podjetij ni. Je pa zagotovo nizko, vsaj v primerjavi s številom družb z omejeno odgovornostjo. Po dostopnih podatkih jih je aktivnih zgolj še 1481, do danes pa jih je bilo izbrisanih še več kot dvakrat toliko.

Razlog, da so lastniki družb z neomejeno odgovornostjo nenadoma predmet davčne preiskave, se zelo verjetno skriva v njihovi posebni davčni obravnavi. Za razliko od kapitalskih družb (delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo), kjer davčna obveznost za lastnika nastopi šele v trenutku dejanskega izplačila dobička (dividenda), je ta za lastnika družbe z neomejeno odgovornostjo nastopila že v trenutku pripisa njemu pripadajočega dela dobička, in to čeprav si ga v resnici še ni izplačal.

Po besedah poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, pa lastniki družb z omejeno odgovornostjo za takšno "dvojno obdavčitev" niti niso vedeli, kot tudi ne računovodski servisi, ki so skrbeli za bilance teh praviloma majhnih podjetij. Tako si davka od dobička ni obračunal nihče od lastnikov družb z omejeno odgovornostjo. Tudi sicer ni verjeti, da bi Durs k plačilu davka pozval kar vsa tovrstna podjetja, ampak je bolj verjetno, da je dopis poslal tistim, za katera ocenjuje, da niso plačala davka. Da bi se izognil posameznim postopkom, jih je tako pozval k samoprijavi, s katero bi se izognili plačilu kazni. Durs naj bi sicer tovrstne preglede izvajal že več let.

Poziv k poravnavi zaostalega davka bo zagotovo močno udaril po lastnikih tovrstnih podjetij. Že to, da za njihovo ustanovitev ni potreben niti evro kapitala, priča o tem, da so se zanje odločali manj premožni.

Spomnimo, da se je Durs za takšno "akcijo" odločil že jeseni lani, ko je javno napovedal intenzivnejši nadzor pri zavezancih, ki se ukvarjajo z odvetniško dejavnostjo. Prav številne odvetniške pisarne so bile namreč še pred kratkim organizirane kot družbe z neomejeno odgovornostjo. Davkarija je tako avgusta lani odvetnike javno pozvala k samoprijavi, ker da bo v nekaj mesecih pridobila podrobne podatke o njihovem poslovanju in na tej podlagi začela množične davčne inšpekcijske nadzore.

tomaz.modic@dnevnik.si