Gre za stranko, ki v hrvaškem saboru nima poslanca, je pa bila na lanskih decembrskih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem v koaliciji s Hrvaško stranko prava dr. Ante Starčević (HSP AS). Predsednica HSP AS Ruža Tomašić je bila decembra izvoljena kot edina poslanka pravašev v saboru. Njena stranka je tudi edina, ki v saboru odprto nasprotuje hrvaškemu članstvu v EU.
Referendum o vstopu EU zaradi nizke udeležbe naj ne bi bil veljaven
HČSP v pismu Virantu poudarja, da je bil hrvaški referendum o vstopu države v EU neveljaven, ker se ga ni udeležila več kot polovica volivcev, temveč le 43 odstotkov. Članstvo v EU je sicer na januarskem referendumu podprlo 66 odstotkov udeležencev referenduma.
Miljak zavrača ustavne spremembe, ki so leta 2010 omogočile veljavnost referenduma in trdi, da niso bile v skladu z ustavo.
Virantu je ponudil tudi ustrezno dokumentacijo, s katero bi po njegovi oceni pomembno prispeval k spoštovanju zakonov v EU. Ocenil je, da Hrvaška ne more postati pravno urejena država, če bo tudi v EU vstopila mimo zakonov. "To je absurd, ki ga želimo preprečiti in prisiliti aktualno oblast, da spoštuje zakone, ki jih je sama sprejela," je še zapisal.
Miljak se sklicuje na 6. člen zakona o referendumu, ki določa, da je referendum veljaven, če ga podpre večina udeležencev in sicer pod pogojem, da se ga je udeležila polovica volilnih upravičencev. Omenjeni člen tudi navaja, da obstaja izjema, če jo določa hrvaška ustava.
Sabor leta 2010 omilil pogoje za referendum
Sabor je namreč leta 2010 ravno zaradi vstopa Hrvaške v EU z ustavnimi spremembami omilil pogoje za referendum in odločil, da namesto več kot 50-odstotne večine vseh volivcev za potrditev vstopa Hrvaške v EU zadošča večina volivcev, ki gre na volišča.
Ustavne spremembe so bile objavljene v uradnem listu junija 2010 in so zapisane v četrti alineji 78. člena ustave. Lani so nato v saboru sprejeli nov zakon o referendumu, na katerega se sklicujejo nasprotniki hrvaškega članstva v EU, ki so večinoma iz vrst skrajne desnice.
