Marjana Vončina

Ameriško časopisje je prejšnji teden znova preplavila zgodba, ki je javnost razburila že pred desetimi leti, le da je sporočilo zdaj drugačno. Gre za razvpit primer Gibson-Banks, primer posilstva, ki je pognal strah v kosti losangeleških staršev, globoko posegel v denarnico ene od srednjih šol, zanetil nekaj rasističnih zmrdovanj, predvsem pa spravil za zapahe takrat šestnajstletnega obetavnega temnopoltega športnika. Brian Banks, leta 2002 v javnosti popljuvan zaradi gnusnega dejanja in obsojen na desetletno zaporno kazen, zdaj znova nastopa na naslovnicah, tokrat kot žrtev in junak.

V desetih letih se je spremenilo še nekaj: javnost, ki se je izjemno čustveno odzvala na sporočilo o posilstvu in zahtevala najstrožjo kazen, se čustveno odziva tudi zdaj, vendar ob tem zastavlja vprašanja, ki zadevajo ameriško pravosodje in politiko kaznovanja. Ne več, kriv si, ker si črn. Vprašanje, ki se odpira zdaj, se glasi - zakaj.

Primer Gibson-Banks nima nič skupnega z našo državo. Ne za Wanette Gibson, ki je veljala za žrtev posilstva, ne za Briana Banksa, obsojenega za kaznivo dejanje, večina slovenske javnosti še nikoli ni slišala. Če pa se dotaknemo laži, ki je v koreninah krive ovadbe, in to z namenom denarne koristi, se približamo tudi slovenskim razmeram. Tako kot so posilstva vsakdanje zgodbe, o čemer govori veliko raziskav, so vsakdanje zgodbe tudi izmišljena dejstva.

Posilstva so na glasu kot orožje predvsem v vojnih razmerah. So pa tudi orožje v ženskih rokah in kot kažejo podatki, ga znajo spretno uporabljati. Pravzaprav se moramo nekoliko popraviti: ne samo v ženskih rokah. Žrtve posilstev so lahko tudi moški, kar je - mimogrede rečeno - ugotovilo tudi ameriško pravosodno ministrstvo, saj je pred kratkim objavilo novo opredelitev tega kaznivega dejanja, ki zdaj kot žrtve vključuje tudi moške. Podatki nedavne ameriške raziskave razkrivajo, da je v ZDA vsaj enkrat v življenju posiljena vsaka peta ženska, med moškimi pa vsak 71.

Zdaj pa se vrnimo deset let nazaj, v okolje šole Long Beach Poly High School, kjer sta se srečala petnajstletna Wanette Gibson in leto dni starejši Brian Banks, športnik, ki je bil na dobri poti do ameriške nogometne lige NFL. Na vsem lepem ga je Gibsonova v solzah obtožila posilstva. Odvrtelo se je zelo hitro po znanem vzorcu. Prišli so policisti, odpeljali Banksa, na sodišču ni bilo nobenih prič, zadoščala je le dekletova izjava, nihče se ni domislil vzorca DNK - in sledila je obsodba: deset let zapora! Los Angeles je bil na nogah in šola je zaradi očitka Gibsonove, da ni dobro poskrbela za varnost v njenem okolju, dekletu plačala 1,5 milijona dolarjev odškodnine.

Čas je tekel in po petih letih zglednega prestajanja kazni so Banksa izpustili na prostost. Z oznako spolnega nasilneža in monitorjem, pritrjenem na gležnju ni dobil zaposlitve in preživljal se je ob podpori družine ter dekleta. Po desetih letih, ko je že kazalo, da je 26-letnik za vedno omadeževan, se je zgodil zasuk. Gibsonova, ki ni poročena, ima pa dva otroka in živi s socialno podporo, se je nenadoma zlomila. Priznala je, da si je posilstvo izmislila, da bi prišla do denarja. "Oprosti mi," je rekla. Povedala je tudi, da denarja ne namerava vrniti.

Ko so v odmevni razpravi, ki jo je spremljalo veliko število novinarjev, TV-snemalcev in drugih, na sodišču predstavili drugačno resnico, je Banks sklonil glavo in po licih so mu začele teči solze. Poleg veselja zaradi sprostitve spon nad njegovim življenjem, ki ga je razkril, je rekel, da bog ve, kaj vse je pretrpel in kaj je obsodba prinesla v njegovo mlado življenje. Dr. Boyce Watkins je v odmevu na časopisni članek zapisal: "Ko sem prebral to zgodbo, sem bil jezen na Banksa in solze v njegovih očeh. Bil je vzpenjajoča se nogometna zvezda, uspešen tudi v šoli, zagotovo bi v življenju uspel - pravosodni sistem pa je nudil Gibsonovi pomoč, da je uničila njegovo prihodnost. Kje je zdaj kakšna beseda o kazni zanjo? Kje so besede o vračilu z lažjo pridobljenega denarja? Kje je kakšna beseda o sodniku in odvetniku, ki je mlademu fantu svetoval, naj se ne pritoži zoper izrečeno kazen, sicer mu jo bodo podaljšali do 41. leta starosti? Podobne zgodbe med mladimi temnopoltimi moškimi so pogoste in ker nimajo denarja za dobre odvetnike, jih na milijone ostaja brez zaposlitve, njihove družine pa živijo v revščini." Nekdo drug predlaga: "Deset milijonov dolarjev kazni za Gibsonovo!" In naslednji: "Privoščim ji, da bi jo res kdo posilil." Pustimo podrobnosti.

Zdaj pa iz Los Angelesa v Kaliforniji v Slovenijo in k našim razmeram, kjer so posilstva in prav tako krive obtožbe posilstva del življenja tako kot kje drugje. Po podatkih, ki nam jih je posredovala Nuška Tavčar, predstavnica policije za odnose z javnostmi ministrstva za notranje zadeve, se število kaznivih dejanj krive ovadbe posilstva spreminja. Leta 2010 jih je bilo 199, lani 198, zadnja leta največ v Ljubljani, medtem ko je leta 2007 z 32 krivimi obtožbami dokaj izstopalo Celje. Policiji je uspelo preiskati večino teh kaznivih dejanj, kar nas še posebno zanima, pa je motiv lažne ovadbe. Zakaj se ženska (ženske so namreč v večini) odloči in prijavi posilstvo? Pustimo zdaj resnično posilstvo, ki je eno od najbolj mračnih dejanj, ampak namišljeno in zlagano. Kaj jo spodbudi, kaj želi doseči, kakšne silnice jo vodijo? Maščevanje, ker jo je pustil? Ljubosumje, ker hodi z drugo? Izsiljevanje in možnost denarne koristi? Val hudobije?

"V vseh letih je daleč na prvem mestu koristoljubje," pravi Nuška Tavčar. Leta 2010 je bilo 79 takih primerov, lani 69. Na drugem mestu je maščevalnost, sledi škodoželjnost, zanimivo pa je, da je ljubosumje vzrok v redkih primerih. Lani so bili na primer štirje, tri leta prej pa nobenega. Žrtve lažnih ovadb so predvsem moški, stari od 24 do 33 let.

Moški, pazite se, ženske pa tudi. Posilstvo je lahko orožje. Tudi če se ne zgodi.