Izid glasovanja je bil po dvanajstih urah kongresa precej manj "odločen": Igor Lukšič, nosilec upanja levega krila socialnih demokratov, je dobil le deset glasov več od Boruta Pahorja, poosebljenja kritizirane usmeritve stranke. Volja za to, da gremo v levo, je po razglasitvi izidov drugega kroga volitev za predsednika SD izjavil Lukšič, "ni tako močna, kot smo nekateri pričakovali".

Uradno napovedal predsedniško kandidaturo

Nemara manjše presenečenje po dvoumni izjavi na koncu maratona v Radencih pred tremi tedni je bila napoved zdaj že nekdanjega predsednika SD, da bo jeseni protikandidat Danila Türka in Milana Zvera na predsedniških volitvah. Ker mu je bilo to, kot je dejal Pahor, tako rekoč usojeno: "Od trenutka, ko me je prevzela politika, sem vedel, da se bo to enkrat zgodilo. Od takrat sem imel smešen občutek, da mi je to usojeno. In očitno mi je res. Danes sva dozorela čas in jaz." Stranka oziroma delegati so to odločitev sprejeli na moč različno; nekateri so jo Pahorju, ki se je leta 2007 uklonil volji stranke in opustil misel na predsedniške volitve, zelo zamerili, drugi, recimo Dejan Židan, novoizvoljeni podpredsednik SD, pa glede na aplavz, ki ga je ob tem dobil Pahor, menili, da obstaja velika možnost za podporo kandidaturi, tudi zaradi moralne obveznosti stranke do predsednika izpred petih let.

Za drugim vlakom

Vlak, ki ga bo poskušala uloviti SD pod Lukšičem, vsekakor ne bo tisti, na katerega je Slovenijo spravljal Pahor. Za novega predsednika socialnih demokratov je ta napačen: "Še vedno smo na napačnem vlaku, eno lokomotivo, Sarkozyja, so kolegi že odstranili, Merklova sledi. Mi pa smo še vedno na tem vlaku in takoj na prvo žogo podpiramo nekritične vladne ukrepe. Najhuje je, da smo na položaje nastavili zelo malo strokovnjakov, vlada pa jih zamenjuje s strankarskimi vojaki in mi ne rečemo nič." Levica je bila po njegovem prepričanju zmeraj tista, ki je slovenski narod potisnila naprej, od Primoža Trubarja, Ivana Cankarja, ki je "narodu hlapcev" pokazal ogledalo, pa vse do generala Maistra in borca Janeza Stanovnika.

Kako naj bi bil videti ta drugi vlak, je za zdaj veliko manj jasno in v tem okviru, denimo, tudi, ali bo SD spremenila stališče do ustavnih sprememb v zvezi z referendumom, kakršno je zagovarjal Pahor.

Po mnenju filozofa Borisa Vezjaka pa je pred SD bolj kot kadar koli v zadnjih letih zgolj ena dilema: ali bo stranka, razbremenjena nenehnih Pahorjevih koketiranj z Janšo, na poti z Lukšičem šla v bolj konsistentno levo usmerjeno politiko ali pa se bo notranje še bolj razklala na dva tabora - zmerni Pahorjev in radikalni Lukšičev - in se s tem tudi notranje izčrpavala in izgubljala.

S slednjim bi gotovo naredila veliko veselja politični konkurenci na desni strani, kar je SDS včeraj dopoldne prostodušno čivknila (na Twitterju): "LDS 2002 & Tone Rop = SD 2012 & Igor Lukšič. Srečno!« Če bi se ta prerokba izkazala za pravilno, pa po Vezjakovem mnenju ne bi bila v težavah samo SD: "Če bo v socialnih demokratih prišlo do krize in bo ta zajela tudi Pozitivno Slovenijo, lahko pričakujemo razpršitev glasov zmernih volivcev na vse strani, vse od Janše in Viranta pa tja k neparlamentarnim strankam," meni Vezjak. Parlamentarno levico (ki ima, mimogrede, zdaj oba svoja predsednika zunaj državnega zbora) namreč slabijo tudi afere Zorana Jankovića, predsednika Pozitivne Slovenije: "Zaradi sumov vpletenosti v kazniva dejanja lahko domnevamo, da mu bo rating hitro padal, zato razmisleki o menjavi na čelu Pozitivne Slovenije vsekakor ne bodo presenečenje."

Kandidatura kot medijski lažidogodek

Koliko volja delegatov na kongresu izraža stališča članstva oziroma kako hitro se lahko stranka konsolidira okrog nove usmeritve, bo SD, ki je sodobne tehnologije izkoristila za spletni prenos kongresa, ne pa tudi za, na primer, neposredno glasovanje članstva, vsaj deloma pokazala tudi ob že omenjeni podpori Pahorjevi predsedniški kandidaturi. Za katero, med drugim, nima načrtovanega denarja.

"Pahor je izkušen politik, ki je že od padca svoje vlade vedel, da se mu čas predsednikovanja stranki končuje. Zato se je bolj kot s prihodnostjo stranke ukvarjal z vprašanjem, kakšen vtis bo za seboj pustil v javnosti. Nedavni obračun z Milanom Kučanom je v igro vpeljal mračne sile iz preteklosti, ki da naprednega Pahorja iz ozadja vlečejo k tlom," je ob tem za Dnevnik dejal Dejan Verčič z ljubljanske fakultete za družbene vede: "Kongresna napoved predsedniške kandidature je povsem v vlogi medijskega lažidogodka. Pahor je pravilno ocenil, da bo na kongresu izgubil. Izogniti se je želel le novinarskim naslovom 'Lukšič zmagal, Pahor izgubil'. Z napovedjo predsedniške kandidature je spremenil časopisne naslove, ki se po novem glasijo: 'Lukšič je predsednik Socialnih demokratov, Pahor napovedal predsedniško kandidaturo'."