Ne slepimo se, stranke so v resnici podjetja, ki tekmujejo na trgu in tam ustvarjajo dobiček. Ali pa izgubo (iz poslovanja). Če podjetja na trgu prodajajo svoje izdelke ali storitve, stranke tam (torej na volitvah) prodajajo svoje programe, ideje, politike… Več kot podjetje proda izdelkov ali storitev, večji so njegovi prihodki in več kot stranka volilcem proda svojih ljudi, večji so prihodki stranke. Povpraševanje po izdelkih ali storitvah podjetja je neposredno povezano z njihovo ceno in kakovostjo. Enako velja za stranke: bolj privlačna kot je stranka, več volilcev jo kupi.
Socialdemokrate je na volitvah leta 2008 kupilo 320.248 volilcev, stranka je zato dobila 29 poslanskih mandatov, in ker se stranke financirajo (iz proračuna) po glavi poslanca, je to stranki prineslo 70.000 evrov na mesec oziroma 840.000 evrov letnega prihodka. Če lani ne bi imeli predčasnih volitev, do katerih je prišlo, ker je Pahorjeva vlada padla, bi stranka v štirih letih polnega mandata ustvarila več kot tri milijone evrov prihodkov iz naslova njenih poslanskih sedežev. Ker se je mandat prejšnjega sklica parlamenta z lanskimi volitvami zaključil eno leto prezgodaj, je stranka v času Pahorjeve vlade ustvarila primanjkljaj v višini 800.000 (in še nekaj) evrov. Poslovni načrt podjetja ni bil dosežen.
Iz tega je glavni tajnik stranke Jaušovec izpeljal sklep, da so predčasne volitve socialdemokratom onemogočile, da bi svoje volilne stroške iz leta 2008 financirali s prihodki od štiriletne poslanske glavarine, zaradi česar je finančna izguba podjetja Socialna demokracija zdaj večja od načrtovane.
Jeseni 2008, ravno tedaj, ko je Janša odhajal z oblasti in je Pahor prihajal, je tudi Slovenijo udarila globalna kriza, nekaj mesecev kasneje se je država znašla v recesiji. "Kriza je priložnost," so se takrat hrabrili menedžerji, "v krizi preživijo le najboljši".
Poglejmo, kako je podjetje Socialna demokracija izkoristilo to priložnost. Na predčasnih volitvah decembra 2011 je SD kupilo 115.952 volilcev, kar je stranki prineslo 10 poslanskih mandatov in 24.000 evrov mesečnega prihodka iz naslova poslanske glavarine. Če bi SD v letih od 2008 do 2011 poslovala kot gazela, bi krizo izkoristila in preživela. Kaj preživela, zaslužila bi in njen glavni tajnik bi lahko na povolilnem kongresu danes poročal nekako takole: "Zmaga na volitvah leta 2008 je stranko stala. Stroške smo všteli v štiri leta prejšnjega mandata. Mandat se je res zaključil leto prej, kot smo računali, toda ker smo na predčasnih volitvah lani decembra ustvarili za 10 odstotkov višjo prodajno realizacijo kot leta 2008 in smo število poslancev z 29 povečali na 32, so se prihodki stranke še povečali. To je prispevalo k temu, da smo stroške volitev iz leta 2008 predčasno pokrili in zato je izguba nižja od načrtovane."
Preostane nam samo še, da utemeljimo, zakaj so slovenski socialdemokrati še vedno komunisti. Zato, ker se komunisti nikoli niso menili za trg in podjetništvo in jih poslovne knjige nikoli niso zanimale. Tako pa je Uroš Jaušovec še vedno glavni socialdemokratski računovodja.
