Mnogi arhitekti, psihologi, sociologi, organizatorji, strokovnjaki za feng shui in seveda zdravniki celo glasno poudarjajo, da so paviljonsko zaznamovani preobrati prinesli več škode kot koristi. Posameznik, ki se je prej lažje posvetil svojemu delu v majhni pisarni, si v njej ustvaril delovno okolje po svojem okusu in se vanj umaknil pred zunanjimi motnjami, je postal v paviljonskih pisarniških boksih bolj raztresen, nemiren in obremenjen, temu primerno pa tudi manj produktiven. Poleg nenehnega prometa je v tovrstnih velikih pisarnah, ki lahko sprejmejo tudi 15 in več ljudi, pogosto slab zrak, manjka zasebnosti in diskretnosti, individualna nota se mora podrejati skupinski, zlasti pa je moteč hrup. Neprostovoljno sobivanje večje skupine ljudi v istem prostoru načenja tako človekovo osebno kot tudi njegovo strokovno, poslovno in socialno identiteto.
Da so veliki pisarniški boksi moteči in neugodni za zdravje, počutje in vitalnost, pa tudi delovno uspešnost, je pokazala raziskava v Veliki Britaniji. Kar 70 odstotkov zaposlenih, predstavnikov obeh spolov in vseh generacij, ki so sodelovali v raziskavi, je potrdilo, da so veliko raje in bolje delali v tradicionalnih, manjših pisarnah oziroma delovnih prostorih. Tam so se bolje počutili, manj obolevali, bili redkeje in krajši čas na bolniškem dopustu, se bolje razumeli s sodelavci, lažje komunicirali s strankami ipd. Poleg slabega zraka, neugodne klime, hitrejšega širjenja okužb in pomanjkanja zasebnosti Britance najbolj moti hrup. Pa ne le hrup telefonskih zvoncev, faksov, tiskalnikov, kalkulatorjev ipd., marveč tudi in predvsem nemir, ki ga povzroča govorjenje.
Vse našteto povzroča organizmu neprijazno, (potencialno) škodljivo zvočno onesnaženje, ki terja uporabo ušesnih čepkov in nošnjo zaščitnih slušalk. Kot najbolj neprimerna se je izkazala delitev multiprostorskih pisarn na različne specializirane cone, namenjene komunikaciji, razmišljanju, konkretnemu delu, komunikaciji s strankami itd. Nenehne selitve zaposlenih iz ene cone v drugo povzročajo nemir, razburjenje, dekoncentracijo, nejevoljo, impulzivno odzivanje ipd.
Zato strokovnjaki priporočajo ponovno vzpostavitev klasičnih majhnih pisarn za največ tri osebe, po vzoru tistih iz konca preteklega stoletja, spodbudno pa delujejo tudi kombinirane pisarne, zasnovane v paru. Dve med seboj popolnoma ločeni pisarni v tem primeru povezuje skupna soba z sestanke in druženje oziroma skupna komunikacijska cona.
