Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je zunanji minister Karl Erjavec včeraj glede tega vprašanja prejel pismo hrvaške kolegice Vesne Pusić. Razveljavitev sklepa so označili za "korak v pravo smer". Ker so pismo včeraj popoldne še preučevali, so več informacij napovedali za danes.

Basel naj ne bi zaprl svojih vrat

Vprašanje je v minulih tednih dvignilo veliko prahu v odnosih med državama. Slovenija je od Hrvaške zahtevala pojasnila aprilskega sklepa, saj je po oceni uradne Ljubljane pomenil odstop od zavez, ki jih je Hrvaška dala v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo in v pogodbah. Slovenija je leta 2010 prižgala zeleno luč zaprtju pogajanj Zagreba o poglavju prostega pretoka kapitala šele po tistem, ko je prejšnja hrvaška vlada Jadranke Kosor soglašala, da se vprašanje deviznih vlog varčevalcev oziroma državnih jamstev zanje rešuje v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ. Nasledstveni sporazum določa, da pogajanja vseh petih držav naslednic o tem vprašanju potekajo pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu.

Hrvaška je po dogovoru leta 2010 poslala pismo BIS za obnovitev pogajanj, nova vlada Zorana Milanovića pa se do te odločitve ni jasno opredelila. BIS je namreč tedaj odvrnil, da ni pristojen za vprašanje dolgov Ljubljanske banke, kar je uradni Zagreb večkrat izpostavil. Vendar BIS po navedbah neuradnega vira ni zaprl vrat svojemu pokroviteljstvu, ampak je obenem ponudil pomoč pri srečanju predstavnikov petih držav naslednic o tem vprašanju pod pogojem, da se zanj prej dogovorijo guvernerji Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije (Črna gora ni naslednica SFRJ).

O vprašanju deviznih vlog naj bi govorila tudi premierja Janez Janša in Milanović, ki se bo v torek predvidoma udeležil slovesnosti za žrtve povojnih pobojev v Teznem. O tej temi bodo predvidoma v drugi polovici junija v Sarajevu govorili tudi visoki predstavniki za nasledstvo, ki se bodo srečali prvič po treh letih.

Kaj je s sklepom iz leta 2001

Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec je včeraj dejal, da je zadnja poteza Hrvaške korak v pravo smer, a dodal, da problem ostaja. Kot je povedal za Dnevnik, gre za to, da je hrvaško finančno ministrstvo že leta 2001 sprejelo podoben sklep o podpori tožbam Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki sta zdaj sicer v večinski italijanski lasti.

Aprilski sklep je bil v tem smislu le potrditev odločitve iz leta 2001, ki očitno še velja in ki jo je hrvaško vrhovno sodišče leta 2009 sprejelo kot pogodbo o cesiji oziroma prepustitvi terjatev. Za novonastalo zmedo naj bi bil odgovoren neki občinski sodnik, ki je zgolj birokratsko želel pri novi vladi potrditi odločitev iz leta 2001.

Hrvaška vlada naj bi zdaj ugotovila, da je bil aprilski sklep v tem smislu pravno nepotrebna poteza in nepotrebno vmešavanje v pravosodje, zato ga je umaknila.

Zapleti z vprašanjem deviznih vlog in jamstev zanje izhajajo iz časa, ko je razpadala SFRJ. Tedaj se je pojavilo vprašanje, kako bodo nove države prevzele jamstva, ki jih je Jugoslavija oziroma njena centralna banka dajala za devizne vloge občanov. Gre za jamstvo, da bo država občanom izplačala denar, če banka postane nelikvidna ali propade. Hrvaška je spomladi 1991 devizne prihranke v zagrebški podružnici LB prepisala v javni dolg in ponudila izplačilo denarja svojim državljanom. Denar sta delu varčevalcev izplačali omenjeni banki, ki sta za to dobili državne obveznice. Gre za vprašanje približno 272 milijonov evrov.

Vsi varčevalci pa tedaj sicer niso bili poplačani, saj nekateri niso mogli ali niso hoteli dvigniti prihrankov. Takšnih je 130.000 hrvaških varčevalcev, ki so v preteklosti vložili več tožb proti LB in NLB za poplačilo terjatev, ki naj bi z obrestmi znašale 400 milijonov evrov. Njihovo vprašanje je od zadnjih zapletov ločeno.