Vlada in sindikati so danes podpisali stavkovni sporazum, ki so ga po skoraj mesecu pogajanj dorekli v sredo. Sporazum med drugim predvideva osemodstotno znižanje plač javnih uslužbencev, odpravo plačnih nesorazmerij ter umik normativov v šolstvu iz zakona za uravnoteženje javnih financ.

Pogajajo se do zadnje minute

"Sledimo navodilu predsednika vlade, da naj se pogajamo do zadnje minute," je ob prihodu dejal Štrukelj in dodal, da bo treba popraviti še nekaj manjših stvari, če bo vse v redu, potem bo skupina sindikatov, ki je na podpis prišla z njim, sporazum podpisala.

"Prepričani smo, da smo po eni strani ohranili temelje in bistvo socialne države, da smo ohranili kakovost javnih storitev, imeli bomo dobre šole in dobre vrtce. Smo pa bili pripravljeni za vse nas skupaj žrtvovati nekaj pri svojih plačah in to ne glede na to, da je vlada najprej začela z žalitvami, z agresijo, s podcenjevanjem javnega sektorja. Kljub njenemu ravnanju bomo na to pristali," je pojasnil vodja koordinacije.

"Po naši presoji smo ravnali skrajno odgovorno do vseh in verjamem, ko bo ponovno vlada prišla ali s posegi v šolstvo ali s posegi v socialno državo, da nas bodo ljudje ponovno podprli," je še dejal Štrukelj.

Nadaljevanje stavke: Sporazum ostaja neusklajen s policijskima sindikatoma

Sporazum je bil pričakovan

Vodja vladne pogajalske skupine in minister za delo Andrej Vizjak je ob prihodu pojasnil, da pričakuje podpis prepričljive večine sindikatov javnega sektorja, ki zagotavlja, "da ne bo referendumska pobuda na nek način generalno iniciirana".

Z doseženim v dolgotrajnih pogajanjih sta obe strani relativno zadovoljni. Iz sporazuma je namreč umaknjeno vprašanje regresa, zapisana pa zaveza, da sindikati ne bodo začeli z referendumskimi postopki, če se bo tudi vladna stran in koalicija v DZ držala dogovorjenega.

Sporazum je podpisalo 14 od 21 sindikatov

Za zdaj sporazuma nista podpisala oba policijska sindikata, pa tudi sindikat delavcev v pravosodju, Sindikat Mors, Sindikat občinskih redarjev in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, je pojasnil minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Vizjak.

Vizjak je izrazil upanje, da je to lahko prvi pomemben korak k izhodu iz krize v Sloveniji, vendar pa ni zadosten korak. Najprej se bodo nadaljevala pogajanja v okviru socialnega sporazuma. "Vesel sem, da sindikati, podpisniki tega dogovora in stavkovnega sporazuma, tudi pristopajo k podpisu izhodišč za socialni sporazum," je dejal minister.

V socialnem sporazumu bodo po njegovih besedah urejali večino stvari, ki jih žulijo, tudi standarde in normative v vzgoji in izobraževanju in tudi drugje. Vizjak pričakuje, da je to začetek bolj umirjene procedure. Kot je pojasnil, sledijo prepotrebne reforme, kot je reforma delovnopravne zakonodaje, trga dela, pokojninska reforma in podobno. Že jeseni pa vlado čaka priprava proračuna za leto 2013 in 2014, kjer minister pričakuje težko diskusijo.

Dogovor in sporazum, za sklenitev katerega so se pogajali 200 ur, sta dobra osnova za dogovore vnaprej, je prepričan Vizjak. Napovedal je, da vlada do konca leta 2013 ne načrtuje posegov v plače javnih uslužbencev, skupaj s sindikati pa bodo v prihodnjem letu ocenili kako naprej.

Vse o vladnem varčevanju za vas spremljamo na enem mestu.

Štrukelj spomnil na stavko

Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj je spomnil, da so sindikati javnega sektorja 18. aprila izvedli eno največjih stavk. Zahtevali so ohranitev socialne države, ohranitev kakovostnih javnih storitev, ohranitev delovnih mest, ob tem pa so nasprotovali znižanju plač, je povzel Štrukelj.

Pri prvih dveh stavkovnih zahtevah so v celoti uspeli, ohranili so številna delovna mesta, začasno pa so pristali na zniževanje plač, kar so po Štrukljevih besedah storili v dobro vseh v državi in kljub začetnemu nastopu vlade, "ki je poskušala prestrašiti javne uslužbence in izrekla nekaj neprimernih žalitev na račun javnih uslužbencev".

Povedal je še, da je stavka s stavkovnim sporazumom končana za vse, ki so podpisali stavkovni sporazum, ostajajo pa legitimne zahteve policistov, katerih stavkovne zahteve so neuresničene že vrsto let. Po Štrukljevih zagotovilih se bodo držali dogovorjenega in ne bodo vlagali pobud za začetek referenduma o varčevalni zakonodaji, če bo vlada danes umaknila standarde in normative v šolstvu pa tudi dopolnilo o spremenjenih pogojih upokojevanja.

V času stavke se je po Štrukljevih besedah pokazalo, da državljani podpirajo razvoj države, ki gre v smeri solidarnosti in socialne države, poleg tega pa verjamejo v kakovostne javne storitve, pa naj gre za zdravstvo ali šolstvo. V sindikatih računajo, da jih bodo državljani pri vsakem takem poskusu vlade, ki bo pomenil znižanje kakovosti javnih storitev, podprli.

Pličanič: Sindikati podpisali dogovor in stavkovni sporazum

Kot je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, so sindikati danes podpisali dva dokumenta, dogovor in pa stavkovni sporazum. Slednji se nanaša na stavkajoče sindikate, dogovor pa na vse sindikate javnega sektorja. Po Pličaničevih besedah je dogovor podpisalo 22 od 33 sindikatov, ki predstavljajo približno 140.000 od 170.000 članov sindikatov, kar kaže na visoko stopnjo konsenza v Sloveniji o tem, kakšni naj bodo varčevalni ukrepi.

Sporazum predvideva osemodstotno linearno znižanje plač javnih uslužbencev ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij ter predvideva obvezen začetek pogajanj o plačah maja 2013. Po Vizjakovih besedah si vsi želijo, da bodo razmere tudi na podlagi teh ukrepov takšne, da bodo v prihodnje govorili o naraščanju plač.

Dogovorili so se, da ostaja v sporazumu vladni predlog za regres za leto 2013, iz sporazuma pa je črtan regres za letos. V njem ni zapisano, da vlada tega vprašanja ne uredi v zakonu za uravnoteženje javnih financ, s katerim namerava prepoloviti maso sredstev za regres glede na lani. Zapisali pa so tudi dogovor glede dopusta, povračila stroškov za prevoz na delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Opozicija: Dogovor dober v smislu omogočanja nadaljnjih ukrepov

Dogovor vlade in sindikatov, da ti ne gredo v referendum, je po ocenah predsednika SD Boruta Pahorja dober zato, ker omogoča, da se politika lahko posveča nadaljnjim ukrepom za konsolidacijo javnih financ. Z referendumom pa bi se država znašla v krčevitem stanju, opozarja.

Pahor je v izjavi novinarjem med samo sejo DZ sicer poudaril, da bi sam pripravil nekoliko drugačen rebalans proračuna in zakon o uravnoteženju javnih financ, vendar pa dogovor večine sindikatov in vlade ocenjuje kot zelo pomemben.

Po njegovem mnenju namreč omogoča, da vlada in politična večina v parlamentu prevzameta odgovornost za sprejem rebalansa in zakona o uravnoteženju javnih financ in da potem vendarle pridejo do političnega miru, tako pa se lahko vlada in DZ posvečata nadaljnjim ukrepom za izhod iz krize.

SD rebalansa vseeno ne bo podprl

Če bi namreč prišlo do referenduma, bi se po Pahorjevih ocenah zgodilo to, kar se je lani poleti, ko so na referendumu padli trije zakoni. Temu so se, ugotavlja, z dogovorom vlade in sindikatov verjetno izognili in si "skozi šivankino uho odprli možnost, da napredujemo naprej". Meni še, da so se "rešili nevarnosti, da bi nas zastoj referendumskega odločanja in verjeten padec teh odločitev na referendumu odnesel za pol ali celo leto nazaj".

SD kljub temu ne bo podprla rebalansa in ne zakona o uravnoteženju javnih financ, saj je po Pahorjevih besedah to odgovornost vlade in politične večine v DZ, ki pa "niti ne pričakujeta podpore opozicije". Nenadomestljiva odgovornost slednje je glasovanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, "ki je sestavni del prizadevanj države, da bi konsolidirala javne finance", je prepričan Pahor.

Nekateri poslanci SD naj bi sicer že napovedali, da vnosa fiskalnega pravila v ustavo ne bodo podprli. O tem bo v ponedeljek razpravljalo tudi predsedstvo SD.

Do Pahorja pa je bil v izjavi novinarjem oster poslanec Pozitivne Slovenije Gašpar Gašpar Mišič. Kot je ocenil, je "se zakladnica Pahorjevih besed iz dneva v dan veča, vendar je učinek njegovih besednih zakladnic državo pripeljal v minus in ne v plus".

Bratuškova: Dogovor dober v smislu zagotavljanja političnega miru

Poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Alenka Bratušek, ki je do vladnih ukrepov zelo kritična, se strinja s Pahorjem, da je današnji dogovor vlade in večine sindikatov javnega sektorja dober v smislu zagotavljanja političnega miru in s tem podlage za sprejemanje nadaljnjih ukrepov.

"V tem trenutku referendumi res ne bi bili pametni, pravzaprav niso nikoli pametna rešitev za reševanje javnofinančnih težav," je v izjavi novinarjem ocenila poslanka.

Vendar je ob tem poudarila, da vlada in sindikati niso sklenili dogovora o ukrepih, temveč le o tem, da ne bodo zahtevali referenduma. To je po njenih besedah velika razlika. Izpostavila pa je še, da dogovor vlade in sindikatov opoziciji ni vzel "zaleta".

Ali bo PS danes obstruirala glasovanje, še ne vedo. Kot je dejala Alenka Bratušek, so do zdaj kljub vsej "zmedi, ki ta teden vlada v DZ, vseskozi konstruktivno sodelovali na sejah delovnih teles", prav tako sodelujejo na današnji seji DZ. Zato je njihova morebitna obstrukcija odvisna od nadaljnjega poteka dogajanj.

V delu sporazuma tudi povzetek sprejetih dopolnil

V delu sporazuma je tudi povzetek že sprejetih dopolnil k zakonu za uravnoteženje javnih financ na področju socialnih pravic, ki nekoliko blažijo prvotni vladni predlog glede posegov v starševska nadomestila, plačila vrtca za drugega otroka in podobno.

Na področju zlasti visokega šolstva in znanosti se je vlada zavezala pogajati glede denarja, namenjenega univerzam in znanosti. Pogajanja so se začela v sredo, Vizjak pa upa, da bosta strani našli ustrezne rešitve.

Zapisali pa so tudi obveze obeh strani za v prihodnje. Vlada se je po Vizjakovih besedah zavezala plačati stavko prvi mesec po uveljavitvi sporazuma, hkrati pa se je sindikalna stran obvezala, da ne bo sprožila pobude ali zahteve za zakonodajni referendum in ne bo vodila aktivnosti v podporo referendumu, če bo dogovor spoštovan. Stvari, ki niso v sporazumu, bodo pa v zakonu za uravnoteženje javnih financ, so ostale nespremenjene, sindikalna stran pa jim ne nasprotujejo do te mere, da bi sprožili referendumsko pobudo, je pojasnil Vizjak.

Delodajalci: Podpis stavkovnega sporazuma dokaz zrelosti

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so v odzivu na podpis stavkovnega sporazuma med vlado in stavkajočimi sindikati javnega sektorja za STA poudarili, da so dogovora veseli.

Po besedah generalnega sekretarja ZDS Jožeta Smoleta sporazum predstavlja jasen znak, da uravnotežen proračun ne bo več le stvar retorike, temveč da bo prišlo do dejanskih ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja.

Ob tem je Smole izrazil zadovoljstvo, da ni prišlo do realizacije sredinega vladnega predloga o "mini pokojninski reformi" znotraj predloga zakona. "Za nas je to predstavljalo izjemno presenečenje. Zakon govori zlasti o javnem sektorju, ti ukrepi pa so bistveno širši, pa z njimi sploh nismo bili seznanjeni," je izpostavil. Dodal je, da pokojninski ukrepi zahtevajo obravnavo vseh socialnih partnerjev, ne samo sindikatov.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je za STA ocenil, da je podpis sporazuma uspeh. Vladi in sindikatom je čestital, da "jim je uspelo, kljub temu da so bili ves čas na različnih bregovih".

"Če so s pogajanji sprejeli neki dokument, ki je bil usklajen, ne more biti popoln ne za eno ne za drugo stran. To kaže na zrelost socialnih partnerjev in na to, da se splača vlagati v socialni dialog," je menil.

Tudi Antauer pa je obsodil poskus vlade, da "skozi zadnja vrata" oz. mimo socialnih partnerjev v predlog zakona vključi "mini pokojninsko reformo". "Tako se ne dela," je dejal. To po njegovih besedah povzroča nezaupanje med socialnimi partnerji. "Zaupanje pa je osnoven pogoj za dober in uspešen socialni dialog. Brez zaupanja se ne da ničesar narediti uspešno," je posvaril.

V GZS in OZS podpirajo varčevalne ukrepe

Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da podpirajo vladne varčevalne ukrepe, zahtevajo pa ohranitev vzvodov za razvoj, inovacije in internacionalizacijo. Gospodarstvo je vlado odločno podprlo pri prvotno načrtovanih varčevalnih ukrepih, saj enako kot za podjetja velja tudi za državo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Gospodarstvo po njihovih navedbah od države pričakuje, da bo z enakim pristopom zagotovila primerno konkurenčno poslovno, razvojno in socialno okolje ter učinkovito pravno državo. Zato ukrepe vlade za pospešeno zmanjševanje primanjkljaja, ki se že nekaj let financira z zunanjim zadolževanjem, ne le podpirajo, ampak tudi zahtevajo, so poudarili v GZS.

"V OZS smo varčevalne ukrepe vlade podpirali od vsega začetka, saj je jasno, da lahko država potroši le toliko, kolikor se v gospodarstvu ustvari," so dogovor vlade in sindikatov komentirali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Kot so poudarili, so sindikati javnega sektorja čas sprejema varčevalnih ukrepov na škodo ostalih državljanov nekoliko prestavili, v zbornici pa jih vendarle veseli, da so končno podpisali sporazum.

Ob tem so opozorili še, da bo to, kako uspešni bodo varčevalni ukrepi, ki jih je bilo treba zaradi pritiskov javnega sektorja oklestiti, jasno v prihodnosti.