O tej pravici samozaposlenega namreč na njegovo vlogo odloča pristojna strokovna komisija, ki avtonomno presoja izkazani "izjemen kulturni prispevek", po novem pa bi bila pridobitev pravice določena s podrobnejšimi kvantitativnimi in kvalitativnimi kriteriji.
Pravico bi samozaposleni po novem pridobil, če bi zbral 71 točk od 100 možnih, pri čemer se obseg dela na triletni ravni vrednoti z 20 točkami, po 10, 20 ali 30 točk pa prinesejo odzivi strokovne javnosti, nagrade, aktualnost, prepoznavnost in drugo glede na specifike poklicev. Nova opredelitev dosežkov bo oklestila število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov, ocenjujejo v več strokovnih združenjih, kjer opozarjajo, da so kriteriji določeni arbitrarno in profilom neprilagojeno. Da je predlog spisan v duhu varčevanja, so odkriti tudi na MIZKŠ, kjer so ga pospremili z obrazložitvijo, da stroški za pokrivanje prispevkov za socialno varnost samozaposlenih naraščajo za 10 odstotkov na leto. Pravico trenutno koristi več kot polovica od okvirno 2500 vpisanih v register.
Nagrad za številne poklice ni
Vendar pa služba MIZKŠ pri opredeljevanju nekaterih poklicev in še posebej pri sestavljanju točkovnika ni opravila kvalitetnega dela, opozarjajo predstavniki društev, s katerimi smo se pogovarjali. Poklic teatrologa je na primer v opisu dela zveden samo še na pisanje in objavljanje teoretskih člankov, čeprav lahko njegovo delo obsega tudi raziskovalno, uredniško in pedagoško delo, dramaturgije, strokovna svetovanja in selektorstvo, kot pravi Amelia Kraigher, članica izvršilnega odbora Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Vprašljive so tudi nekatere kvantitativne postavke. Režiserju, še posebej mlademu, bržkone težko uspe podpisati tri režije v treh letih. Največ kritičnih misli pa je deležno točkovanje različnih kvalitativnih postavk, ki med drugim daje veliko težo nagradam, ne da bi upoštevalo dejansko stanje. Ne manjka namreč profilov in poklicev v kulturi, ki nagrad preprosto ne poznajo ali pa lahko računajo le na eno v karieri.
Takih poklicev je več in eden od njih, ki se v registru pogosto pojavlja, je kritik na področju umetnosti. Pri Društvu slovenskih literarnih kritikov opozarjajo, da lahko literarni kritik v Sloveniji prejme le Stritarjevo nagrado, ki se podeljuje obetavnim kritikom pred dopolnjenim 35. letom starosti. Medtem ko pisatelji in pesniki s posameznimi knjigami in opusi še vedno kandidirajo za nagrade, se mora kritik pri 35 letih sprijazniti z 20 točkami odbitka pri oceni kvalitete svojega opusa, pravi predsednik društva Urban Vovk. Še bolj je točkovnik neugoden za tiste kritike, ki delajo na področju likovne, uprizoritvene, glasbene ali filmske umetnosti, ki svoje nagrade nimajo.
Kritičnih kar 18 stanovskih društev
Medtem se je na predlog uredbe tudi že uradno odzvalo 18 stanovskih in strokovnih društev s skoraj vseh področij kulture in umetnosti. Do predlogov sprememb so "izredno kritični" in ob tem ocenjujejo, da jih je treba v celoti zavrniti iz vrste razlogov. Kriterij kvalitete je zamenjal kriterij vrhunskosti, s čimer se uničuje osnovni namen statusa samozaposlenih: izenačevanje pogojev dela in položaja samozaposlenih z zaposlenimi v kulturi. Kot drugi razlog navajajo podatek, da je izpadlo večje število specializiranih poklicev, samo za področje filma 27. Način ocenjevanja ne upošteva specifik posameznega poklica niti specifik posameznih strok, beremo pod tretjo točko. Kot četrto pa so društva ugotovila, da 6. člen predloga uredbe ni v skladu z zakonom o upravnem postopku. Omenjeni člen namreč predvideva, da se postopki za vpis v razvid in priznanje pravice do plačila prispevkov, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno, dokončajo po določbah nove uredbe.
Podpisana društva kot alternativo predlagajo reševanje vprašanja samozaposlenih v sklopu posodobitve javnega sektorja oziroma posodobitve obstoječega kulturnopolitičnega modela. Podpisniki so prepričani, da bi lahko prav model statusa samozaposlenih v kulturi postal osnova v reorganizaciji javnega sektorja.
