Negativen razplet pomeni velik madež za Nizozemsko, saj je bila vseskozi glavni zaveznik Nemčije pri implementaciji strogih fiskalnih pravil, žrtev katerih bi lahko zdaj postala sama. Kredibilnost dodatno majejo spomini na zadržanost nizozemskega finančnega ministra Jana Keesa de Jagra pri odobravanju finančne pomoči Grčiji ter pogosto ostre besede in zahteve do zadolženih držav.
Sedemtedenska pogajanja o 16 milijard evrov vrednem paketu varčevalnih ukrepov, ki bi v prihodnjem letu znižal proračunski primanjkljaj za 1,7 odstotne točke na tri odstotke BDP, so dokončno zastali pretekli konec tedna. Vodja protievropske Svobodne stranke (Partij voor de Vrijheid) Geert Wilders je namreč z izstopom iz koalicije, ki tako nima več večine, kategorično zavrnil pozitiven razplet. Ukrepi po Wildersovem mnenju vodijo v "zastoj gospodarske rasti in povišano brezposelnost", zaradi česar je zahteval predčasne volitve. Čeprav odločitev še ni dokončna, bodo volitve po vsej verjetnosti 27. junija. Čeprav je Rutte želel odpreti volišča šele po poletju, mu zgodnejši datum lahko koristi, saj bi po trenutnih javnomnenjskih raziskavah ponovno zmagal. Prevladujoče mnenje strokovnjakov pri tem je, da si bo ob morebitnem novem mandatu zaveznike poiskal na levici. Vprašanje pa je, koliko zaveznikov bo imel v Evropi. Evropski komisar za gospodarstvo in monetarno politiko Olli Rehn namreč ni skrival razočaranja nad razpletom pogajanj na Nizozemskem. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo Nizozemska nadaljevala iskanje kompromisov o varčevalnih ukrepih, ki so nujni za finančno stabilnost države in državljanov. Z njim se zagotovo ne strinja Wilders, brez katerega je sprejetje varčevalnih ukrepov prej želja kot realnost.
jan.bratanic@dnevnik.si
