Podjetnik v zrelih letih mi je pripovedoval svojo zgodbo o uspehu, ki pa ni bila vedno uspešna. "Vse otroštvo sem se ukvarjal z modelčki letal. Celo Srednjo lesarsko šolo sem končal, naredil izpit za pilota in doštudiral strojništvo. Ja, bil sem dejansko pilot. Pa vendar sem se ob pilotiranju še vedno ukvarjal z modelčki. Sam sem jih izdeloval, vse vrste. Najljubši mi je bil cepelin, ki še danes leti. Med svojimi prvimi poleti z nacionalno letalsko družbo sem spoznal tudi svojo bodočo ženo, ki je na tem letu vodila stevardese. Že na prvi pogled sva si bila všeč, čeprav sem ji bil jaz všeč bolj zaradi uniforme in položaja. Tega sicer nisem opazil, vendar je velikokrat sama poudarila, kako je ponosna name, ko me vidi v uniformi, ko stopam iz letala."

Zunanji blišč

"Rodila sta se nama dva otroka in naša družina je bila popolna. Navzven. Res nam ni ničesar manjkalo, bili smo dobro situirani, imeli smo visok družbeni status, moja žena je bila sijoča, mlada in lepa. Pa vendar se nisem počutil več tako srečnega kot na samem začetku, ko sem nastopil službo in se poročil. Nisem se zavedal, zakaj mi uniforma in položaj v družbi nista bila več všeč. Pravzaprav mi je bilo vse to odveč in vedno bolj sem se zapiral v svojo delavnico, kjer sem neizmerno užival v izdelovanju letalskih modelov. In nekega dne, ko sem seštel prihodke od prodaje modelov, sem ugotovil, da lahko s tem tudi živim in, kar je najbolj pomembno, pri svojem delu neizmerno uživam. Tako sem se odločil, da ne bom več pilot, ampak bom izdeloval letalske modelčke.

Ko sem s to odločitvijo seznanil svojo ženo, je ponorela. Do tedaj na njej sploh še nisem videl takega obraza. Bila je kot popolnoma druga oseba! Kot da bi nekomu snel lepo masko, za katero se skriva povsem drugačno in prav nič dobrohotno bitje. Bilo je prav grozno, ko je tako norela. Na koncu je dejala: 'Počni, kar hočeš, samo zasluži dovolj, da bomo lahko živeli tako kot doslej.' Globoko prizadet sem se umaknil v svojo delavnico, kjer sem nato ostajal cele dneve; ne samo zato, ker sem želel zbežati od svoje žene, do katere nisem več ničesar čutil, tudi zato, ker sem resnično moral delati veliko več, da sem ohranjal standard. Seveda sem se nekega dne vprašal, kaj je ta standard, kaj se sploh počne z denarjem, ki ga zaslužim ... Kam sploh gresta vsa ta moja energija in veselje, za katerega sem imel občutek, da mi ga zmanjkuje. Prišel je dan, ko mi je žena povedala, da ima drugega moškega, da z menoj tako ne more več živeti. Zamenjala me je za drugo uniformo - zdravnika."

Moj hobi, najin skupni posel

"Ostal sem sam, brez denarja, energije in veselja do dela in življenja. Res sem mislil, da je že z vsem konec. A našla me je ženska, ki me je poiskala, ker je slišala, da delam neverjetne stvari, in želela me je spoznati. Najprej sva se samo pogovarjala, potem začela poslovno sodelovati in nekje vmes sva se zaljubila in tudi poročila.

V nekaj mesecih se mi je življenje popolnoma spremenilo. Še naprej sem izdeloval letalske modelčke, ampak samo toliko, kolikor sem čutil, da je dovolj za moje osebno zadovoljstvo, žena pa je preko svojega podjetja te modelčke zelo drago prodajala v Rusijo in Avstralijo. Bil sem neizmerno srečen. Ob sebi sem imel osebo, ki me je sprejela takšnega, kot sem, in delal sem natanko to, kar sem hotel. Nisem si mogel predstavljati, da je lahko vse to res. Prej sem delal petnajst ur na dan in je bilo vedno vsega premalo, bil sem zelo nesrečen. Sedaj delam pet ur na dan in je vsega dovolj. Neizmerno sem srečen."

Več dni sem bil pod vtisom te zgodbe. In tedaj sem uvidel, da sicer lahko preberem vso teorijo organizacije, komunikacije in marketinga in z vsemi temi teoretskimi znanji učim druge. Vendar pa se uspeh ne skriva v knjigah, temveč v srcu posameznika. Formula za uspeh je ena sama: Delaj s srcem!

Po tej zgodbi, ki mi jo je podjetnik povedal iz svojih izkušenj, sem imel občutek, kot da sem popolnoma drugače pogledal na svet, kot da sem se zbudil. Postalo mi je jasno, da ničesar v življenju ne moremo početi na silo, sploh pa da cilj ne more biti denar. Vse, kar počnemo, nam mora biti v veselje: življenje z osebo, s katero živimo, posel, ki ga opravljamo, in ljudje, s katerimi se družimo. Nikjer ne smemo čutiti napora ali imeti občutka, da nekaj delamo zaradi drugih.

Pot srca je pot iz krize

In to je tudi edini izhod iz "krize", v kateri se sedaj nahajamo. Vsak naj počne to, kar ima resnično rad, in naj se druži s tistimi, ki jih ima resnično rad. S srcem opravljajte svoje delo, saj le tako lahko dajete največ od sebe in si tudi ves čas postavljate višje cilje, zaradi katerih se nenehno izpopolnjujete in tako karierno kot osebnostno rastete.

Temu pritrjujejo tudi v podjetjih, kjer jim je jasno, da je njihov največji kapital prav v njihovih sodelavcih. Zato si vodje timov, vodje oddelkov za človeške vire in top menedžment prizadevajo, da bi svoje sodelavce čim bolje poznali, da bi vedeli, v čem res uživajo, s kakšnimi hobiji se ukvarjajo. Njihovo strast lahko vključijo v različne že obstoječe dejavnosti v podjetju ali pa prav na njihovo pobudo uvedejo nove, ni pa slabo, če se o njihovih osebnih ciljih vodja s svojimi sodelavci pogovori vsaj na rednih letnih ali kariernih razgovorih. Le zadovoljni zaposleni, ki zna uravnotežiti zasebno in službeno življenje ali pa celo uspešno prepleta svoj hobi s poslom, ob delu ne bo zgoreval, pač pa bo delal zelo zavzeto, še bolj učinkovito, še hitreje in še bolje. Z ljudmi, pri katerih vidite, da dajejo vse od sebe, a niso zadovoljni, se odkrito pogovorite, po možnosti pa skupaj z njimi postavite tudi na primer tri osebnostne cilje, ki naj jih doseže v določenem časovnem obdobju, pa naj gre za nove športne dosežke, potovanja, izobraževanje, hujšanje ...

Poslušajte torej svoje srčne želje, poslušajte torej sebe in svoje ljudi!

Milan Krajnc je strokovnjak za uspehe v podjetju SIRIUS.SI, d. o. o.