Švica je, kot se je v javnosti razvedelo konec tedna, razpisala zaporni nalog za tri nemške davčne inšpektorje, pred dobrimi desetimi dnevi pa je v skladu z evropskimi sporazumi Nemčijo zaprosila še za pravno pomoč. V dopisu "prosi", naj davčne inšpektorje zasliši, v priponki pa je posredovala tudi zaporne naloge.
Omenjeni nemški davčni inšpektorji iz Severnega Porenja Vestfalije naj bi leta 2010 sodelovali pri nakupu zgoščenke, na kateri so bila shranjena imena nemških državljanov, ki so svoj denar hranili pri švicarski banki Credit Suisse. Za zgoščenko in dragocene podatke, na osnovi katerih so nemške oblasti preverile, kdo je za naloženo premoženje plačal vse davke, in kasneje v davčno mrežo ujele ne le grešnike, zapisane na njej, temveč tudi vse tiste, ki so jim ponudili amnestijo, če prijavijo, kaj so utajili, in plačajo za nazaj, so tedaj inšpektorji plačali 2,5 milijona evrov.
Švicarske sodne oblasti so njihovo dejanje, ki so ga storili po službeni dolžnosti, označile kot gospodarsko špijonažo in kršenje bančne tajnosti.
Ministrska predsednica dežele Hannelore Kraft (SPD) je ravnanje švicarskih oblasti označila za nezaslišano in dejala, da so davčni inšpektorji le izpolnili svojo službeno dolžnost, gospodarski minister nemške dežele Baden Württemberg Nils Schmid (SPD) pa je Švicarja opozoril, da njihovo ravnanje ni ravno koristno v časih, ko se obe strani prizadevata za sklenitev dvostranskega sporazuma o tem, kaj storiti s črnim denarjem nemških državljanov v švicarskih bankah.
Po dosedanjih načrtih naj bi prihodek iz denarnih naložb nemških državljanov od leta 2013 obdavčili po enaki davčni stopnji kot v Nemčiji, vendar pa bi pri tem ostali anonimni in s tem nedosegljivi za nemške davčne inšpektorje. Po nedavnih ocenah naj bi nemški državljani v Švico ilegalno prenesli od 130 do 180 milijard evrov, ki se trenutno izognejo nemškemu davčnemu sistemu.
Nemške dežele, ki jih vodijo ministrski predsedniki iz vrst socialdemokratov in zelenih, sporazumu še vedno nasprotujejo z utemeljitvijo, da ima preveč lukenj. Predvsem jih moti to, da bodo tisti, ki so utajili davke v Nemčiji in prenesli denar v švicarsko banko, ostali anonimni. Za sklenitev sporazuma vlada (krščanska unija-liberalci) v Berlinu potrebuje sodelovanje opozicije v državnem svetu.
Ta je nadvse kritična tudi do mlačnega odziva nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla. Šef poslanske skupine zelenih v nemškem parlamentu Jürgen Trittin je ravnanje švicarskih oblasti označil kot škandalozno in dejal, da sosednja država ščiti kriminalce in preganja davčne inšpektorje, nemškemu finančnemu ministru pa se to ne zdi nič spornega. Trittin je dodal, da minister, namesto da bi zaščitil lastne uradnike, sklepa sporazum, ki bo še naprej ščitil bogataše. Švica želi le zaščititi poslovni model svojih bank, ki služijo pri črnem denarju, trdi Trittin.
V Švici so odmevi na spor različni. Medtem ko finančni sektor močno navija za pregon nemških davčnih inšpektorjev, uradne oblasti v medijih nočejo pogrevati že tako napetega ozračja.
