Trener, čestitke za vaš prvi naslov prvaka. Občutki?
Vse odkar sem prišel v Slovenijo, sem sanjal o tem! Doslej sem grenko izgubil dva finala, tokrat pa smo uspešno sezono v EBEL kronali še v domačem prvenstvu. Enkratno. Zelo sem ponosen. Verjetno sem tudi sam kaj prispeval k temu uspehu, so pa igralci tisti, ki so si priigrali naslov prvaka. Počaščen sem, kako so garali na ledu. Verjetno sem v tem trenutku celo najbolj vesel trener na Zemlji! To ni šala, resno mislim. Jutri zjutraj se bom najbrž zbudil z glavobolom.
To je vaša tretja zmaga na Jesenicah. Verjetno najbolj sladka?
Seveda! Lani, ko je Hughes dosegel odločilni gol na tekmi EBEL, sem mislil, da bolj srečen ne morem biti, a se je tokrat izkazalo, da sem se hudičevo motil. Ha, sploh ne morem izbrati dovolj besed, da bi opisal, kako sem vesel. (V finščini izusti: »Sem najbolj srečen trener na svetu«, op. p.). Ko pogledam kolajno okoli vratu, se mi ob takšnem uspehu celo zdi, da je trenersko delo lahko.
Ste občutili veliko pritiska pred finalom?
Pritisk je bil na jeseniški strani. Igralcem sem rekel, pojdite na led, zabavajte se, sledite načrtu. To so tudi naredili. Težko je motivirati igralce po tako dolgi sezoni v EBEL, a jim je vseeno uspelo.
Kaj pomeni ta lovorika glede vašega nadaljnjega dela v Ljubljani?
O tem zdajle ne morem presojati, nekaj pa drži kot pribito – ta radostni občutek me ne bo zapustil vse do konca življenja. In še enkrat zahvala igralcem. Kupil jim bom pivo (smeh).
Koliko časa boste še v Sloveniji? Boste gledali prvenstvo v Stožicah?
Težko rečem. Potrebujem počitek, zato bom verjetno odšel domov na Finsko.
