Marca 1937 je na Ajdovščini, na hribu med Dolom in Ihanom, tekmoval tudi Lado Gregorin, prednik Teje Gregorin. Prav močno vaško in potem tudi klubsko rivalstvo med Dolom z družinami Jerman, Kuhar, Velepec, Klemenčič in bližnjim Ihanom, ki je svojo prvo tekaško tekmo imel že prej, leta 1934, je ohranjalo in dvigalo ta šport skozi dolga desetletja. Lokalne okvire je preraslo šele kasneje. Dopolnjevanje z biatlonom, posebno ko je leta 1960 postala resna olimpijska disciplina, je bilo v obeh krajih nekako logično. V povezavi z vojaščino, puško.

V Dolu se je od najbolj vidnega biatlonca Slavka Premožeta preneslo proti družini Velepec, tudi do trenerja Uroša. V Ihanu, kjer je dolga leta niti vlekel že pokojni Franc Rak, pa tudi niso želeli zaostajati. Skozi prepletene zgodbe je potem prišlo do Teje Gregorin in soseda Klemna Bauerja. Tudi Kamničanki Andreji Mali ne bi uspelo brez te tradicije. Ko je v Kamniku tekaški klub zamrl, je še kot mala deklica zatočišče našla v TSK Jub Dol, zdaj nosilcu tekaškega športa v Dolu. Da je Andreja Mali s 34 leti sploh najstarejša nosilka kolajn v Ruhpoldingu, takoj za mesec mlajšo Nemko Andreo Henkel, tretja pa je že 31-letna Teja Gregorin, je potrditev, da se vztrajnost poplača. "Po vseh teh letih - kolajna! Splačalo se je vztrajati. Tega nisem pričakovala. To je res nagrada za vztrajnost, za ohranjanje upanja, da zmorem in zmoremo. Srebro je kot zlato. Za vse nas," je Andreja Mali našla besede, ko so ji v Ruhpoldingu obešali prvo veliko kolajno okoli vratu.

Če kdo misli, da je Jakov Fak padel iz nebes ali zrasel v ŠD Pokljuka, se krepko moti. V Mrkopalju, vasici v Gorskem kotarju, bodo prihodnje leto praznovali že stoto obletnico smučarskega športa. Smučarska tekačica iz tega kraja Nada Birko - Kustec je bila po drugi svetovni vojni najboljša tekačica v Jugoslaviji. Skupaj z Angelo Kordež, doma iz Jamnika pod Jelovico, sta leta 1952 nastopili na olimpijskih igrah v Oslu, prvih s tekačicami. Olimpijci so imeli priprave na Pokljuki, bivali pa v Blejski koči na Lipanci. V bližnjih Delnicah so imeli tovarno smuči "Jela". V Mrkopalju so letos izvedli že 50. maraton miru - memorial 26 zmrznjenim partizanom, katerega predsednik tekmovalnega odbora je bil Mario Fak, Jakov oče. To so delčki zgodbe izza "Zagmajne". Kot se imenuje njihov center, ki ni nič večji od ihanskega, tudi za "gmajno" v smeri Dola. Povezanost smučarije iz Gorskega kotarja s Slovenijo je bila zaradi tekmovanj in geografske lege stalna, s puško ali brez.

Kar nekaj jih je, ki so se tako kot Fak selili k boljšim razmeram. Zvezdnik prvenstva v Ruhpoldingu Martin Fourcade, doma iz Pirenejev, se je kot najstnik preselil daleč v Alpe, za štiri leta starejšim bratom Simonom, ko je le ta v Villard de Lans blizu Grenobla našel boljše razmere. Sneg in trenerja, olimpijca iz Nagana Thierrya Dusserrea. Simon je ostal v tem kraju. Mlajšega Martina, ki je nekaj let preživel v drugem predelu Francije, Jura, pa je zdelalo domotožje prelepih katalonskih Pirenejev. V času otroštva je večino časa preživel v gorah z obema bratoma, očetom gorskim vodnikom in mamo logopedinjo. Tako sta brata člana različnih klubov. Simon je zvest Villard de Lans, Martin je član pirenejskega Nordic 99 iz Font Romeua, blizu Perpignana, kjer imajo v klubu tudi mlajšo svetovno prvakinjo Aristide Begue.