Tista iz korejskega Pjong Čanga 2009 je dobila sestrico. Skupaj z ihanskim sosedom Klemnom Bauerjem, Kamničanko Andrejo Mali in poslovenjenim Goranom Jakovom Fakom so skupaj z vodstvom reprezentance in najzvestejšimi privrženci, ki se jim bodo te dni v bližnji bavarski soseščini pridružili številnimi navijači, bučno proslavili prvo štafetno kolajno. Srebro se je svetilo kot zlato. "Vsi smo naredili svoj maksimum. Vsak od nas štirih je dovolj verjel v svoje sposobnosti in uspelo je. Kolajna na začetku prvenstva je najboljši možni začetek," je svojo prvo veliko kolajno dosegel tudi Klemen Bauer, ki si lepšega začetka vsaj za svojo samozavest na strelišču ni mogel želeti niti v sanjah.

Po takem uspehu na uvodni tekmi, čeprav se slavje zavleče v noč, v vasicah, kot je Ihan, pa tudi do jutra, je obzorje pred naslednjo tekmo povsem drugačno. Slava drži do naslednje tekme. Že danes bo na sporedu zelo pomemben sprint, ki ga bo v ženski konkurenci (ob 15.30) s številko ena začela prav Teja Gregorin, med biatlonci pa Svendsen (ob 12.30), Fak kot četrti. Uspeh spremeni glavo, ki je v biatlonu 70 odstotkov uspeha. Dvigne se samozavest. Trema je pozabljena. Veliko jih dobi krila. Štafeta je pokazala sijajno formo. Gregorinova je bila v svoji predaji tretja. Prvič je bila enakovredna Neunerjevi, Ekholmovi, Domračevi in Zajčevi.

Klemen Bauer in Jakov Fak sta dosegla celo druga časa spredaj, za domačinom Birnbacherjem oziroma Svendsenom, najboljšim tekačem med lovci. Odličen tek obeh je vlil tudi nekaj več samozavesti Janezu Mariču in Vasji Rupniku. Tudi Čehi, ki so trenirali na Pokljuki, tekaško letijo. "Narediti perfekcijo je tisto, k čemur teži vsak. Tokrat mi je dobro uspelo. Trudil se bom še naprej," je Jakov Fak, ki je to sezono ob osmih uvrstitvah med deseterico svetovnega pokala edini med najboljšimi ostal brez zmagovalnega odra. Prav on je po tekmi ostal najbolj umirjen, najbolj zbran. Očitno z enim ciljem. Biti najboljši na svetu.

Jakov Fak, mož odločilne zadnje predaje, je bil kot vsa štafeta v središču pozornosti medijev po uvodni tekmi. Zaradi zapleta s tarčo se je o Sloveniji več govorilo, kot če bi postali svetovni prvaki. "Ne, nisem jezen," je Fak opisal svoja čustva Norvežanom. "To je bila pravična odločitev, če je imel Bjoerndalen težave s tarčo in je neupravičeno tekel kazenski krog. Ko prečkamo ciljno črto prvi, želimo seveda zlato kolajno, vendar je zmagala Norveška."

Tisto, kar so po drugi plati mislili vsi, sta na glas povedala Ole Einar Bjoerndalen in Emil Hegle Svendsen, kralj in princ biatlona. Nesporna. "Kar se je zgodilo, mislim, da je bila slovenska štafeta bolj kisla," je Ole Einar Bjoerndalen po 17. osvojenem zlatu na SP (jubilejno 50. za Norveško na 250. tekmi SP) bral občutke s slovenskih lic.

Bolj oster je bil 11 let mlajši Hegle Svendsen: "To je neverjetno, da se taka napaka z elektronskimi tarčami zgodi na svetovnem prvenstvu. Za nemške organizatorje, ki so poznani po redu in disciplini, je to škandal. Sramota, če gledalci v cilju ne vedo, kaj se dogaja. Biatlon je šport, ki bi moral biti za gledalce preprosto sledljiv. V cilju sem že vedel, da bomo zmagali, a je bil čuden občutek, ker nismo bili prvi v cilju."