Zaradi razmer, ki so jih pričakale, pa so se člani MEK uprli in ustavili selitev. Njihova zgodba je eno vidnih nerešenih vprašanj po odhodu ameriške vojske. Evropski parlamentarci so večkrat izrazili zaskrbljenost za njihovo varnost in življenjske razmere, zanje pa so se zavzeli tudi mnogi nekdaj izredno vplivni ameriški politiki, ki želijo umik MEK s spiska terorističnih skupin.

Zadržana selitev po četrt stoletja

Ljudski mudžahidi Irana so nastali leta 1965 kot uporniška skupina proti iranskemu šahu, kapitalizmu in imperializmu. Po iranski revoluciji leta 1979 je levičarska organizacija hitro prišla navzkriž tudi z novimi oblastmi in se posvetila rušenju islamske republike. V največjem napadu, ki ji ga pripisujejo, je bilo leta 1980 ubitih sedemdeset predstavnikov iranske oblasti, tudi več poslancev in vrhovni sodnik. Leta 1986, med iraško-iransko vojno, je iraški predsednik Sadam Husein skupini ponudil gostoljubje, MEK pa je z njim sodeloval v vojaških operacijah. Po padcu Sadamovega sunitskega režima pa je skupina postala trn v peti šiitski oblasti in težava v odnosih z Iranom.

Približno 3400 pripadnikov organizacije MEK, ki se je leta 2001 javno odrekla nasilju, živi v taborišču Ašraf 65 kilometrov od Bagdada. Po invaziji leta 2003 je nadzor nad Ašrafom prevzela ameriška vojska, ki je MEK razorožila, januarja 2009 pa ga je predala Iračanom. Iraške sile so tam večkrat posredovale, najhuje je bilo aprila lani, ko je bilo ubitih 32 ljudi, na desetine pa ranjenih. Irak je napovedal zaprtje taborišča Ašraf in lani decembra so z OZN podpisali dogovor o premestitvi v nekdanje ameriško oporišče Liberty (rok za zaprtje Ašrafa so podaljšali do konca aprila letos). Prvih 397 oseb so premestili pretekli teden. Predstavniki MEK so dejali, da so na to pristali v znak "dobre volje", a so v ponedeljek sporočili, da so selitev ustavili. Razmere v kampu Liberty so po njihovih trditvah povsem drugačne od tistih, ki so jim jih obljubljali. Predvsem jih je zmotilo, da je v oporišču prisotna iraška policija.

Irak: Odstraniti jih moramo

Na razmere v Ašrafu so že večkrat opozorili v Evropski uniji, ki je skupino leta 2009 umaknila s seznama terorističnih organizacij. Tega niso storile Združene države Amerike, ki MEK med drugim obtožujejo za smrt šestih Američanov v 70. letih. K umiku s seznama vlado poziva politično neverjetno pisana druščina nekdaj izpostavljenih osebnosti iz obeh strank, med njimi bivša šefa Cie in bivši šef FBI, nekdanji predsednik demokratske stranke Howard Dean, nekdanji veleposlanik pri OZN John Bolton in bivši župan New Yorka Rudy Giuliani. Domnevno močno kampanjo financirajo premožni Iranci v izgnanstvu. Po pisanju revije Time je MEK tudi zelo uspešen pri lobiranju in se predstavlja kot zaupanja vreden nasprotnik iranskega režima. Obamova vlada organizacije s seznama doslej ni umaknila - po poročanju ameriških medijev ocenjuje, da bi potem težje nagovarjala protirežimske skupine v Iranu, kjer je MEK na splošno osovražen, ker se je vojskoval na strani Iraka. Prebivalce taborišča Ašraf ZDA sicer opredeljujejo kot "nebojevnike" s pravnim statusom zaščitenih oseb po ženevskih konvencijah, UNHCR pa jih označuje za uradne prosilce za azil pred pregonom v Iranu. Kritike pa letijo tudi na MEK, denimo s strani nekdanjih članov. O tem je leta 2005 pripravil dolgo poročilo Human Rights Watch, ki je zapisal, da vodstvo MEK članom ne dovoli odhoda in da so zaradi tega lahko izpostavljeni mučenju, zapiranju, pretepanju in tudi smrti.

Irak je dal jasno vedeti, da se želi MEK znebiti. "To organizacijo moramo odstraniti z iraškega ozemlja z vsemi sredstvi, tudi političnimi in diplomatskimi, v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami," je dejal tiskovni predstavnik iraške vlade Ali Al Dabagh. Tudi posebni odposlanec OZN za Irak Martin Kobler je ocenil: "Jasno je, da za prebivalce taborišča Ašraf na dolgi rok ni prihodnosti v Iraku." OZN je na svoje članice naslovila prošnjo, naj jih sprejmejo, a doslej večinoma brez uspeha.