Kljub sedemodstotni gospodarski rasti v zadnjem letu je zadnja raziskava nigerijskega statističnega urada pokazala, da pozitivni gospodarski kazalci na vsakdanje življenje ljudi nimajo vpliva. Podatki o revščini kažejo, da je pod pragom revščine kar dobrih 60 odstotkov prebivalstva. To je 7 odstotkov več kot pred šestimi leti, in to kljub dejstvu, da je Nigerija zadnja leta med najhitreje rastočimi gospodarstvi. Kljub optimistično zastavljenim reformam predsednika Goodlucka Jonathana ostaja glavna težava nigerijskega gospodarstva korupcija, predvsem v naftni industriji, ki predstavlja 80 odstotkov državnega BDP. Zaradi pomanjkanja rafinerij Nigerija v veliki meri le izvaža surovo nafto, kar pomeni majhno dodano vrednost in hkrati neizkoriščeno možnost za zmanjšanje več kot 20-odstotne brezposelnosti.

Slabšanje gmotnega položaja prebivalstva je voda na mlin militantnim skupinam, predvsem islamski organizaciji Boko Haram, ki iz dneva v dan krepi svojo moč. Zaradi uspešne vladne politike in majhne podpore med prebivalstvom nekoč skoraj popolnoma zatrta skupina se je na valu splošnega nezadovoljstva dvignila iz pepela. Skupina, katere glavna zahteva je uvedba šeriatskega prava, s svojimi metodami, ki pogosto spominjajo na Al Kaidine, napada katoliške cerkve in vladna poslopja na pretežno muslimanskem severu države. V odgovor se tudi na katoliškem jugu vrstijo napadi na muslimane, kar je privedlo do množičnih selitev muslimanov na sever in obratno.

Najodmevnejša teroristična akcija skupine Boko Haram je bil samomorilski napad z avtomobilom bombo na poveljstvo Združenih narodov v prestolnici Abuja avgusta lani, pri čemer je bilo ubitih 23 ljudi. V zadnjem večjem in hkrati tudi najbolj smrtonosnem napadu Boko Harama je bilo januarja letos v napadu na več različnih policijskih poslopij v mestu Kano, največjem na severu, ubitih več kot 140 ljudi, predvsem policistov.

Vse to poglablja razlike med revnim jugom in še revnejšim severom, kjer se kar 94 odstotkov prebivalstva dojema kot revno, kar kaže na nezadovoljstvo z življenjskim standardom in kar je odličen teren za krepitev Boko Harama in rekrutiranje novih članov.

Edini problem, ki je v zadnjem času v skupnem boju združil vso Nigerijo, so bili protesti proti ukinitvi subvencij za bencin, kar bi realno ceno bencina zvišalo za več kot 100 odstotkov. Večdnevni protesti, stavke in spopadi več tisoč protestnikov s policijo so bili razlog za popuščanje vlade, kar je pomenilo podražitev bencina za "zgolj" 50 odstotkov, na 0,6 dolarja na liter, kar pa je ob podatku, da večina Nigerijcev preživi ob manj kot dveh dolarjih na dan, še vedno veliko.

Kljub kratkotrajni enotnosti pa obeti niso dobri. Po raziskavi medijske hiše BBC je devet od desetih Nigerijcev pripravljenih umreti za svojo vero, poleg tega pa vladin odnos do Boko Harama kot izključno varnostne grožnje in nepriznavanje politične dimenzije organizacije ter dejstvo, da štiri petine dobička od donosne naftne industrije pripade enemu odstotku prebivalstva, prinašajo še globlje in nevarnejše delitve.