Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz mesopust, to je iz besed meso in postiti se, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu opusti meso. Iz carneleve je nastala beseda carnebale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu praznovanje pusta, pustovanje. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva: pustni torek in pustna nedelja
Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je kljub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju, od 10. stoletja pa je odpor ponehal in po letu 1300 so se v srednji Evropi zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Pustno norenje je v koledarju še vedno bolj ali manj enakovredno vsem drugim praznikom, pust pa je ena največjih poganskih ostalin v koledarju.
