Ker pa gre za zelo raznoliko skupino, saj zajema od gejev do poročenih moških, ki se le izjemoma odločijo za priložnostni seks z drugim moškim, je organizacija zdravstvenega varstva zanje velik izziv. Področja, ki bi jim bilo treba posvetiti posebno pozornost, pa so analno, genitalno, oralno in mentalno zdravje, je opozoril zdravnik.

Okužba s HIV in HPV

Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so v Sloveniji skupina, ki jih najbolj ogroža okužba z virusom HIV. Glavna pot prenosa okužbe z virusom HIV je preko zadnjika in danke. "Analno zdravje je ena bistvenih preventivnih točk, kjer moramo delovati. Če imamo zdrav zadnjik in danko, je možnost za okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi manjša, kot če imamo obolel zadnjik in danko," je opozoril na nedavnim posvetu o zagotavljanju večje učinkovitosti preventivnih programov za preprečevanje okužb s HIV pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki povzroča patologijo v anogenitalni regiji, je okužba s humanimi virusi papiloma (HPV). "Zaradi okužb s HPV imajo ženske preventivne preglede materničnega vratu. Analni kanal ni glede morfoloških in patoloških sprememb zaradi HPV nič drugačen kot maternični vrat. Vendar nimajo moški zagotovljene nobene preventive za to področje, čeprav gre za enak problem," je opozoril.

Brisi analnega kanala pri moških po vzoru brisov materničnega vratu pri ženskah so osnovni standard preventive proti HPV, a to v našem zdravstvenem sistemu ne obstaja: za to storitev ni šifre in s tem možnosti financiranja teh brisov, opozarja zdravnik.

Vsak četrti moški, ki ima spolne odnose z moškimi, ima določeno celično patologijo v analnem kanalu, navaja. Na srečo se večina teh patologij pozdravi sama od sebe, če ne, vodi to v razvoj analnega karcinoma. "HIV-pozitivna populacija bolj ogroža analni karcinom, kot ženske rak na materničnem vratu. Okužba s HIV se zelo uspešno zdravi, le pri analnem zdravju so rezultati slabi. Potrebujemo osnovno preventivno delovanje, sicer bomo zelo uspešni pri zdravljenju HIV, ljudje pa bodo umirali zaradi analnega karcinoma."

Mlakar je pozval, da bi se cepljenje proti HPV razširilo tudi na dečke, saj bi s tem pred temi okužbami zaščitili tudi zelo ogroženo populacijo moških, ki imajo spolne odnose z moškimi: "Ljudi je treba ozavestiti, da ta virus ni diskriminatoren in ne razlikuje med penisom, zadnjikom in materničnim vratom."

Raznovrstna problematika

V zadnjih letih v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, odkrijejo vse več primerov okužbe s sifilisom. Ta skupina moških ima v analnogenitalnem področju pogosto težave še s kondilomi (genitalne bradavice), analno displazijo, hemoroidi idr. "Hemoroidi niso nič nevarnega, a povečajo možnost krvavitve med analnim spolnim odnosom in s tem možnost prenosa HIV," je pojasnil proktolog. Tveganje za okužbo s polno prenosljivimi boleznimi povečajo tudi spremembe na predelu penisa, ozka kožica, krvavitve... Ena redkih zadev, zaradi katerih ti moški hitro pridejo k zdravniku, pa je gonoreja sečnice, ker je zelo moteča, ugotavlja zdravnik.

Mlakar je opozoril tudi na nekatere druge težave, zaradi katerih ti moški opuščajo rabo kondoma, ki je glavno preventivno orožje pred širjenjem okužbe v virusom HIV: če ima moški probleme z erekcijo, je manjša verjetnost, da bo uporabljal kondom, zato mora zdravnik problem erektilne disfunkcije obravnavati tudi v smislu preventive pred spolno prenosljivimi okužbami.

Oralno in duševno zdravje

Pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, je problem tudi oralno zdravje, saj je ustna votlina dobro gojišče za gonorejo. Mikropoškodbe in krvavitve v ustni votlini pri oralnem spolnem odnosu povečajo tveganje okužbe z virusom hepatitisa B, prenos HIV pa je manj verjeten.

Malo je znano tudi, da je delež depresij, anksioznosti in samomorilnega vedenja bistveno višji med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kot med heteroseksualnimi moškimi. "Biti drugačen v naši družbi ni vrednota. Ogromno predsodkov, stigmatizacije, notranjega obtoževanja je povezano s tem, da imaš drugačno spolno usmerjenost kot večina populacije," ugotavlja Boštjan Mlakar, ki ga tudi čudi, da na ta problem psihiatrija ne opozarja.

Zdravnik ni sodnik

Po mnenju Boštjana Mlakarja ta populacija potrebuje celovito obravnavo, saj so spolno nalezljive bolezni kot "bratje in sestre" in se več bolezni pojavi naenkrat, prizadeti pa so lahko ustna votlina, sečnica, zadnjik. "Zdravnik mora vse to pregledati in vedeti, zakaj gre. Imeti mora občutek, poznati moško filozofijo, vedeti mora, da ni sodnik, ampak zdravnik, in da kar koli mu pacient pove, mora poskušati razumeti in pri tem zmanjševati škodo."

Opozarja, da bi bilo treba vzpostaviti mrežo ustanov za te ljudi, vendar danes storitve za to skupino pri nas izvajajo le v okviru proktoloških ambulant Kirurškega centra Zdrav splet v Ljubljani in Mariboru. Izvajajo operativno in konservativno zdravljenje bolezni, povezanih z analnim kanalom, presejalne teste za spolno prenosljive okužbe in HIV, cepijo, svetujejo, ozaveščajo. Težave pa so dolga čakalna doba in omejen obseg koncesije, zato so storitve samoplačniške. "Pacienti vedo, da je zaželeno, da pridejo s partnerjem, da se oba testirata, ter da ni tabujev in vprašanj, ki jih ne bi smeli vprašati," je še povedal Boštjan Mlakar.