Se je pa na osebni spletni strani in na družbenem omrežju twitter oglasil poslanec stranke SDS Vinko Gorenak. Med drugim je zapisal (opomba: njegovega besedila nismo lektorirali): "Turk - ni več faktor v postopku v odločanju o mandatarju - bolje bi bil če bi utihnil."
Kritike je namenil tudi 3. programu Televizije Slovenija. "TV SLO 3 bo ob 12.00 prenašala Turkovo znano nepomembno izjavo ne pa podpisa koalicijske pogodbe." Zakaj se je odločil za ostre besede, je podrobneje pojasnil na svoji spletni strani.
"Tak dogodek bi morala TV SLO 3 seveda prenašati. Toda včeraj se je predsednik države odločil, da za danes ob isti uri skliče tiskovno konferenco. To seveda ni slučaj. Je ta njegova tiskovna konferenca kaj pomembnega, da zasluži televizijski prenos? Nikakor ne. Kaj bi pa Turk lahko na tiskovni konferenci sploh povedal," se je vprašal Gorenak.
Po njegovem mnenju podpis koalicijske pogodbe predstavlja "usoden trenutek za Slovenijo in njene državljanje".
V zapisu nadaljuje, da če bi imel (predsednik republike Danilo Türk, op. a.) kaj politične modrosti, bi nastajajočo koalicijo lahko prehitel s predlogom Janševega mandatarstva.
"Še več Turk misli, da Janša nima polne legitimitete. Kot da pravnik Turk še ni slišal za jasno načelo, da je vsakdo nedolžen dokler ni pravnomočno obsojen. Seveda pa ga vsi sumi zoper Jankoviča, ki so v predkazenskem postopku, pač ne motijo. Še dobro, da je v tej fazi postopka stranski igralec, da ne rečem 'luzer' in ne glavni igralec. Kar 50 poslancev Državnega zbora misli drugače in Janši zaupa. Še dobro, da je tako," meni.
"Manjšinska" podpora Janši
Če bosta poslanca narodnih skupnosti s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, bosta na sobotnem glasovanju v DZ podprla kandidata za mandatarja Janeza Janšo, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz.
"V koalicijski pogodbi manjka manjšinski del. Smo se pa pogovarjali o zavezi koalicije do manjšinskih vprašanj in obveznosti. V zvezi s tem bo nastal dogovor med poslancema narodnih skupnosti in potencialno koalicijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti," pravi Göncz in dodaja, da naj bi dogovor sklenili do petka zvečer.
V pogovoru s strankami, ki bodo najverjetneje sestavljale novo vlado, je bil po besedah Göncza odnos do tega vprašanja oziroma do tistih stališč, ki sta jih skupaj s poslancem italijanske manjšine Robertom Battellijem pred dvema tednoma posredovala političnim strankam, zelo pozitiven. Stališča so se nanašala na odgovornost prihodnje koalicije glede ohranjanja in razvoja narodnih skupnosti.
Od tega, kaj bo zapisano v dogovoru, je odvisna njuna podpora Janši. "Namreč drugi pogoj je zdaj izpolnjen, saj obstaja večinska podpora političnih strank in midva nisva več jeziček na tehtnici," je poudaril Göncz.
Koalicijska pogodba je sicer precej obširna, marsikaj zajema, in je usmerjena nedvomno v nekem slogu strategije izhoda iz krize, je prepričan. "V celoti verjetno nikomur ni po okusu, ampak menim, da so v koalicijski pogodbi zajeta vsa tista vprašanja, ki bodo za koalicijo in državo pomembna," sklene Göncz.
SD bo državotvorna opozicija
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je v odzivu na podpis koalicijske pogodbe petih strank povedal, da bo SD svoje delo nadaljevala kot "izkušena, močna in državotvorna opozicija". Glede sodelovanja v partnerstvu za razvoj, ki jim ga ponuja koalicija, pa pravi, da se jim zdi dovolj sodelovanje v okviru obujene koordinacije parlamentarnih strank.
Omenjena koordinacija parlamentarnih strank je bila ponovno obujena pretekli teden v Ljubljani, ko so parlamentarne stranke dosegle dogovor, da bodo v DZ vložile ustavne spremembe, s katerimi bi v ustavo zapisali zgornjo mejo javnega dolga. Koordinacija se je sicer do zdaj bolj sestajala pred pomembnejšimi odločitvami na ravni EU, vendar Veber meni, da jo "to ena od oblik, ki jo je možno nadgraditi tudi pri ostalih vprašanjih". "To je hkrati tudi tista oblika, za katero menimo, da je povsem ustrezna za naše nadaljnje delovanje pri dogovarjanje pri ključnih odločitvah te vlade," je dejal.
V poslanski skupini SD so po besedah Vebra pričakovali ponovni posvet vodij poslanskih skupin s Türkom. "Do njega ni prišlo, zato je njegova današnja odločitev, da ne predlaga mandatarja, za nas pričakovana," je dejal. Glede Türkovih izjav, da predsednik SDS Janez Janša nima dovolj legitimnosti, da bi bil kandidat za mandatarja, pravi, da je to stališče predsednika republike, da pa Janša očitno uživa dovolj veliko podporo v petih strankah, da so ga predlagale za mandatarja.
Veselje Evropske ljudske stranke
Predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens, je pozdravil današnji podpis koalicijske pogodbe. Martensa veseli, da so v SDS, SLS, NSi, DeSUS in Listi Virant v teh "težkih časih" dosegli dogovor o oblikovanju desnosredinske vlade. Ob tem je izpostavil, da so kar tri od petih podpisnic koalicijske pogodbe članice omenjene politične skupine, so sporočili iz Evropske ljudske stranke.
Po Martensovih besedah dogovor o koaliciji prihaja v ustreznem trenutku in bo prinesel politično in ekonomsko stabilnost v državo. Predsednik Evropske ljudske stranke je prepričan, da se bo Slovenija pod vodstvom Janeza Janše kot predsednika vlade lotila vseh potrebnih reform in kljubovala učinkom finančne krize. Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu, saj šteje 271 poslancev, piše na njihovi spletni strani. Vanjo je vključenih 74 strank iz 39 držav.
Preberite še:
