Dobre predstave proti gostiteljem, Islandcem in Poljakom na turnirju na Danskem so še dodatno dvignile apetite v slovenski javnosti pred EP.

Drži, da smo odigrali tri dobre tekme proti vrhunskim ekipam, a je tudi res, da nismo niti enkrat zmagali. Toda pripravljalne tekme so eno, dvoboji na pravem tekmovanju pa večinoma nekaj povsem drugega. Smo zelo blizu najboljšim in smo jim konkurenčni, še vedno pa delamo preveč tehničnih napak in zgrešimo preveč strelov.

V katerih elementih igre vidite prednosti slovenske reprezentance in v katerih najbolj škripa?

Tekaško smo zelo dobro pripravljeni in lahko pretečemo vsako reprezentanco na tem tekmovanju. Naši aduti so tudi mladost, želja po dokazovanju, številni navijači... Vse to so pomembni deli, in če se bodo uspešno sestavili v mozaik, bo super. Kar zadeva slabosti, se bomo morali čim bolj izogibati igri na nasprotnikovo postavljeno obrambo, saj na zunanjih položajih nimamo izrazitega "šuterja". Ker nasprotniki poznajo našo povprečno telesno višino, nam bodo seveda postavili obrambo 6-0. Premagati jo je mogoče le s hitrimi nogami, hitrim gibanjem in razširiti z viški, a hkrati se zavedamo, da tako ne moremo igrati celotno tekmo. Če bomo odpravili ali vsaj zmanjšali na minimum tehnične napake in zgrešene strele, se v Srbiji nimamo česa bati.

Kako se bo lahko pomlajena reprezentanca s kar sedmimi debitanti na velikih tekmovanjih kosala s psihološkim bremenom?

V Srbiji nas čaka velik pritisk, a ne le mlade in manj izkušene igralce, ampak tudi nas, ki smo starejši in izkušenejši. Vseeno slednji skušamo prve pripraviti na to, kaj jih čaka na EP, čeprav se morebiti tudi starejši in izkušenejši v celoti ne zavedamo, kaj lahko pričakujemo. Ne le zaradi velikega tekmovanja, ampak tudi zaradi dejstva, da bomo imeli prvič po domačem EP 2004 ob sebi množico slovenskih navijačev. To je seveda pozitivno, istočasno pa tudi oblika pritiska, saj bodo navijači od nas veliko pričakovali. No, kar zadeva pritisk, pa si ga vsak v svoji glavi ustvari sam in si sam dovoli, koliko bo nanj vplival.

V preteklosti ste na desni strani napada sodelovali z Renatom Vugrincem, Boštjanom Kavašem, Juretom Natkom in Davidom Miklavčičem, zdaj pa bo vaš prvi sodelavec na položaju desnega zunanjega igralca mladi debitant Jure Dolenec, za njim pa Miklavčič.

Z Miklavčičem sva zadnjih nekaj let skupaj igrala na reprezentančnih pripravah, a potem on ni nikoli potoval na veliko tekmovanje. Z Dolencem se morava seveda še uigrati, vseeno pa sem prepričan, da to ne bo prehuda ovira. Še posebno, če zunanji igralec podaja na krilo tako, kot je dogovorjeno. Mogoče bi lahko bilo malce več težav v obrambi, kajti z Natkom sva bila dobro uigrana in sva natančno vedela, česa je kdo sposoben.

Za uvrstitev v drugi del EP potrebuje Slovenija v Vršcu proti Norveški, Hrvaški in Islandiji vsaj en skalp.

Mislim, da ena zmaga ne bo dovolj za napredovanje med dvanajst najboljših v Evropi. Tudi če na uvodni tekmi premagamo Norveško, to za morebitno napredovanje v drugi del ne prinaša skoraj ničesar. Prav tako pa tudi ob morebitnem porazu proti Norvežanom ni še ničesar izgubljenega. Že pred žrebom skupin sem si želel, da bi bili v skupini s Hrvaško, in želja se mi je uresničila. Hrvati so favoriti v naši skupini, a proti njim smo vedno dobro igrali. Podzavestno se nas malce bojijo, in če na prvi tekmi premagamo Norveško, bodo naše možnosti v drugem krogu proti Hrvaški še precej večje. Vsakega nasprotnika spoštujemo, a se nikogar ne bojimo.

Svetovni, evropski in olimpijski prvak Francija, kjer si služite rokometni kruh, je verjetno spet glavni favorit za zlato kolajno v Srbiji.

Francozi so telesno neverjetno močni, prave "živali", a v igri imajo tudi pomanjkljivosti. O njih za zdaj še ne bom javno govoril, ampak bom o njihovih slabostih povedal selektorju Deniču, če se bomo uvrstili v drugi krog EP in igrali s Francijo. Pardon, ko se bomo uvrstili v nadaljevanje Eura. So premagljivi, saj niso več tako suvereni kot nekoč. A še vedno so favorit številka ena v Srbiji, za njimi pa Danci.