Odprl je že precej podjetij, znanje pa je črpal od mame, ki je prav tako uspešna podjetnica. A dejstvo, da prihajaš iz podjetniške družine, še ne pomeni, da ti je vse podarjeno, da ni odrekanj in trdega dela, poudarja Matija, ki za podjetništvo navdušuje tudi velenjske osnovnošolce, ki obiskujejo podjetniški krožek.

"Osrednja ideja, okoli katere je zgrajen podjetniški krožek, je učenje »mehkih« veščin, kot so iznajdljivost, samozavest, ustvarjalnost, inovativnost, drznost, vztrajnost in podobno. Te veščine pa je nemogoče učiti v razredu, zato namesto tega raje pripravimo aktivnosti, denimo lov na zaklad, ki so zasnovane tako, da brez njih naloge ni mogoče opraviti. Bistveno bolj pomembno se mi zdi, da mladim pokažem, kako pomembno je, da se razvijajo v tej smeri, saj so to kompetence, ki jih bodo lahko uporabili kjer koli. Klasične podjetniške vsebine, kot je recimo izdelovanje poslovnih načrtov, nas na tej točki sploh ne zanimajo," je podjetniški krožek v pogovoru za Gazele pred časom dejal Goljar, ki tudi sicer bolj kot birokraciji in številkam daje prednost kreativnosti, idejam in njihovim realizacijam. Pa tudi pridnosti in delavnosti. Močno namreč zagovarja dejstvo, da je še tako genialna ideja, ki ostane neuresničena, brez vsake vrednosti. Ideja je samo majhen delček mozaika, mnogo bolj pomembna je njena realizacija. To pa zahteva kar precej dela in tu je največje sito,« pravi Goljar, ki se mu morebiten neuspeh ne zdi prav nič slabega.

Več o svojih aktivnostih pa bo Matija zaupal v sedmih dnevnikih, v katerih bo prav gotovo zapisal tudi kako spodbudno besedo za vstop v svet podjetništva.