Z njim smo se pogovarjali o tem, kakšne bodo predvidoma razmere na trgu dela v letošnjem letu.

Kateri poklici bodo v Sloveniji najbolj iskani?
V letu 2012 se situacija na trgu dela ne bo bistveno spremenila. Še naprej bodo iskani profili, ki neposredno vplivajo na poslovanje podjetja: odlični prodajniki, ki so podjetju sposobni zagotoviti nove posle, odlični finančniki, ki bodo racionalizirali stroške in poskrbeli, da bo podjetje prejelo vse finančne tokove. Zmagovita kombinacija je tudi tehnično znanje v povezavi s prodajo in trženjem, na primer prodajni inženirji. Še vedno bodo tudi iskani deficitarni poklici, predvsem na ravni kvalificiranih delavcev iz področij strojništva (ključavničarji, varilci), elektrotehnike (vzdrževalci, električarji) in storitvenega sektorja – gostinstvo in turizem.

Kateri poklici bodo letos in v bližnji prihodnosti sicer v največjem vzponu - finance, biomedicina, zelena energija …?
Glede na razvoj v panogah bo povpraševanje po strokovnih tehničnih kadrih, prodajno-tehničnih kadrih, seveda pa se pojavljajo nove panoge, ki doživljajo hitro rast in ponujajo številne priložnosti na področju biomedicine, ekologije, solarnih tehnik, čedalje večji poudarek bo tudi na kadrih v raziskavah in razvoju. Priložnosti za zaposlitev ostajajo tam, kjer je premalo izšolanih kadrov.

Kateri poklici pa bodo najtežje zaposljivi?
Storitveni sektor, ki bi lahko zaposloval delavce z univerzitetno stopnjo izobrazbe družboslovnih smeri, v Sloveniji prepočasi raste. Zaradi optimizacije delovnih procesov podjetja celo manj zaposlujejo take kadre, kot so jih v preteklosti. Določena mednarodna podjetja pa tudi prilagajajo poslovanje v širši regiji in zmanjšujejo število zaposlenih v Sloveniji na področju podpornih služb. Tako smo v preteklem letu prvič opazili zmanjševanje povpraševanja po IT kadrih.

............

Zaposlovali bodo tisti, ki imajo zagotovljen trg – na splošno mala in srednja podjetja, ki se znajo hitro prilagoditi in delujejo na trgih
............

Katere veje bodo zaposlovalce tudi letos in katere bodo v največji meri odpuščale?
Podjetja, ki niso prilagojena trenutnim razmeram na trgu, bodo morala najti nova naročila ali pa prilagoditi število zaposlenih. Panoga sama po sebi nima takega vpliva. Kar nekaj podjetij se še ni prilagodilo novim razmeram in še vedno upajo, da se bodo potrebe po njihovih storitvah in produktih nenadno povečale. Taka podjetja imajo po navadi tudi nejasne lastniške razmere. Odpuščati bodo morala podjetja, ki so se znašla v težavah zaradi prezadolženosti in nezmožnosti obnovitve virov financiranja. Ker ni gospodarske rasti, podjetja poskušajo optimizirati na podpornih funkcijah in na mehek način zmanjšujejo število zaposlenih.
Zaposlovali bodo tisti, ki imajo zagotovljen trg – na splošno mala in srednja podjetja, ki se znajo hitro prilagoditi in delujejo na trgih, kjer je opazna stopnja gospodarske rasti. To so podjetja, ki izvažajo na tuje trge, na primer v Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko, Azijo …

Ali gre pričakovati tudi več fluktuacije med menedžerji?
Menedžerji so manj nagnjeni k menjavi službe, ker vedo, da je trenutno malo dobrih priložnosti. Kar je že dolgo časa praksa multinacionalk se uveljavlja tudi v domačih podjetjih: podjetja skrbno merijo rezultate vodilnih menedžerjev in jih, če ti rezultati niso doseženi, tudi zamenjajo. Tudi pri nas torej ne velja več, da je menedžerjem pozicija zagotovljena – ob nedoseganju rezultatov bodo podjetja poskušala poiskati primernejšo osebo. V letu 2011 je postalo še bolj opazno, da se velika mednarodna podjetja odločajo za centralizacijo in ukinjajo ali umikajo funkcije iz Slovenije na regijsko raven. Podjetja zaradi visokih stroškov dela, davkov in prispevkov iščejo bolj spodbudna okolja. To zmanjšuje število menedžerskih pozicij v Sloveniji.

Kako bi sicer ocenili kompetence slovenskega menedžmenta in koliko slovenskih menedžerjev bi lahko delalo tudi v tujini?
Kompetence slovenskega menedžmenta so vedno boljše, so pa še vedno področja, na katerih bi lahko dali več poudarka: na primer upoštevanje kadrovskih znanj na menedžerski ravni, sposobnost hitrega odločanja, odprtost za nove ideje, tehnologije in pristope. V tujini bi lahko delalo kar precej slovenskih menedžerjev, verjetno predvsem iz zasebnega sektorja, vendar je to predvsem vprašanje želje. Slovenski menedžerji relativno neradi sprejemajo delo v tujini, saj so ponudbe predvsem za delo v državah vzhodne in južne Evrope.

Kako presekati gordijski vozel zaposlovanja mladih? Prvo zaposlitev je oktobra iskalo skoraj 16 odstotkov mladih, sodeč po evidenci Zavoda RS za zaposlovanje.
Samo z ustvarjanjem novih delovnih mest. Ustvariti moramo tako ekonomsko okolje, kjer bodo podjetja zaposlovala tudi tiste mlade, ki danes s svojim znanjem ne najdejo priložnosti. Poleg tega moramo usmerjati nove generacij v študije, ki izobražujejo za poklice, po katerih je povpraševanje.

Kakšno delovno zakonodajo najbolj potrebujemo in kaj je pri obstoječi najslabše?
Tako, ki bo dopuščala, da delodajalec in delavec gradita ustvarjalen odnos, v katerem se delavcu in delodajalcu splača narediti nekaj več in ustvarjati dodano vrednost. Ključno je, da zakonodaja omogoči, da podjetja lahko čim več in čim hitreje na novo zaposlujejo, in da jih dodatno ne obremenjujemo, ker je konkurenca tujih podjetij vedno močnejša. Delodajalcu mora zakon omogočati notranjo in zunanjo prožnost glede na razmere na trgu dela, če se spremeni število ali struktura naročil. Jasno mora biti tudi opredeljeno, kako lahko delodajalec svoje pravice, opredeljene z zakonom, izvaja. Ti postopki včasih niso praktično izvedljivi.

Kaj sploh pričakujete od vlade, da naredi na področju strategije zaposlovanja - neke jasne politike namreč ni zaznati?
Zaposlovanje je posledica ekonomsko-poslovnega okolja. Najprej je treba spodbuditi konkurenčnost gospodarstva. Ljudem se mora splačati delati, podjetjem pa zaposlovati. Spodbuja naj se tiste zaposlovalce, ki so dobri in imajo dobre prakse. Iskati načine, kako dobrim delodajalcem proaktivno pomagati, da bodo še boljši – pomoč pri prijavljanju na razpise, pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov …

V kolikšni meri bodo podjetja sploh še v prihodnje zaposlovala za več let?
Podjetja danes zaradi hitro spreminjajočega se okolja ne morejo imeti jasne strategije za več kot pet do deset let. Trudijo se, da pridobijo nove posle in zadržijo obstoječe in se zavedajo tudi, da morajo vlagati v delavce in ustvarjati z njimi dolgoročen odnos. Država mora podjetjem omogočiti, da se lahko v takih razmerah hitro prilagodijo in hkrati zagotoviti ustrezno varnost delavcem. Torej tako, da se delodajalcem splača zaposlovati tudi za dalj časa in jih ne obremenjuje, tudi če pride do sprememb v poslovnem okolju.

Zakaj menite se Slovenci težko odločamo za delo v drugi regiji ali celo v tujini? Zakaj ne gremo s trebuhom za kruhom?
Ker nam tega preprosto (še) ni treba. Do zdaj smo lahko našli službo v bližini svojega kraja in vožnja na delo v drugo regijo ni prinašala občutnih koristi. Mogoče nismo tako ambiciozni in raje potrpimo in se ne potrudimo, da bi več vložili, da bi več imeli. Nove generacije pa so že drugačne, si ne ustvarjajo mej v glavi in so aktivne. Dandanes se že dogaja, da najboljši kadri v Sloveniji ne najdejo primernih izzivov. Ambiciozni mladi in najboljši strokovnjaki se že ozirajo po tujini.