Pa tudi sicer je bila prenova prvega preddverja stoodstotno v skladu z vso obširno zakonodajo naše države. Zapleti z arhitekti so se pričeli (ko je bila pogodba s projektno dokumentacijo prenove podpisana s strani ministrice, ko so bili javni razpisi za izvajalce končani, ko je bila finančna konstrukcija prenove zaključena, ko je bil rokovnik izvedenih del določen) dva dni potem, ko so izvajalci že "olupili" stene prvega preddverja.
Mediacijski sestanek je bil na ministrstvu za kulturo (malo prej še eden v Cankarjevem domu), ko so bila dela pri prenovi že v polnem teku. Vesna Teržan piše: "Tudi ta sestanek ni rodil sadov, direktor CD je trmasto nadaljeval s svojim načrtom prenove." Resnica je drugačna, dvema bistvenima pripombama s tega sestanka smo sredi investicijskih del tankočutno prisluhnili, kljub temu da je zaradi tega prišlo do podražitve investicije in nevarnosti, da obnova ne bo končana do roka, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za izvedbo dveh mednarodnih kongresov.
Nadaljnje ugotovitve Vesne Teržan, da si kot direktor "jemlje(m) preveč pristojnosti, da sam odloča(m) o strokovnih zadevah arhitekture, sam valorizira(m) Ravnikarjevo arhitekturo, sam določa(m) kulturnovarstvene smernice in javnosti razlaga(m), kje ga je v preteklosti Ravnikar polomil pri projektiranju CD", so obdolžitve, za katere bi se mi novinarka lahko opravičila. Njene obdolžitve so ceneni pocestni trači, ki v tako ugledni prilogi, kot je Dnevnikov Objektiv, nikoli ne bi smeli biti objavljeni.
Še to! Nihče, niti Vesna Teržan, mi ne bo vzel pravice, da umetniških izdelkov ne bi smel kritično komentirati. Ob vsej veličini Ravnikarjevega arhitekturnega podviga moram v vlogi uporabnika kot najodgovornejši med njimi javnosti jasno povedati, kje vse so bile programske, projektantske in gradbene napake tako velike, da je z leti postajalo vprašljivo uspešno izvajanje umetniške, kulturne, kongresne in ostale dejavnosti Cankarjevega doma. To v ničemer ne zmanjšuje veličine arhitekta Edvarda Ravnikarja, jo le nadgrajuje. Res je le to, da je prišel sploh prvi protest arhitektov (mislim omenjeni prijazni javni poziv s strani osmih uglednih arhitektov) prepozno: v minulih dvajsetih letih je namreč že bilo približno 50 odstotkov notranjosti CD prenovljene v skladu s funkcionalnimi potrebami in pogledi posebne ad hoc arhitekturne komisije, ki je v davnih osemdesetih sprejela strokovni dokument o prenovah. In nenazadnje v skladu s strokovno vizijo prenove arhitekta Andreja Kasala, Ravnikarjevega študenta in potem najbližjega sodelavca v času gradnje CD.
Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma
