Brez denarja bi ostalo več kot dvesto navadnih upnikov, tudi izvajalcev gradbenih del. Slednjim sicer Rimske terme dolgujejo le nekaj sto tisoč evrov, a so ti zato maja letos v kapital pretvorili za kar 4,6 milijona evrov terjatev. Tudi za temi sredstvi bi se morali obrisati pod nosom. S sredstvi, ki bi jih dobili od prodaje nepremičnin, bi najprej poplačali zaposlene, preostalo pa bi v celoti šlo bankam. Konzorcij, na čelu katerega je NLB, bi sicer dobil nazaj le dobro polovico od 20-milijonskega posojila, ki je rakasta rana družbe.
Da bi preprečili najbolj črn scenarij, je uprava Rimskih term, ki ji predseduje Alenka Iskra, pripravila načrt prisilne poravnave. Poleg 50-odstotnega odpisa nezavarovanih terjatev, ki skupno znašajo 2,8 milijona evrov in se v večini nanašajo na sporna plačila Vegradu (preveč vrnjen DDV), so ukrepi enaki tistim, ki jih je predlagalo že prejšnje vodstvo: reprogram bančnega posojila, za katerega plačujejo več kot sedemodstotne obresti in jim pobere večino denarnega toka, ter dokapitalizacija v višini od 2,5 do štiri milijone evrov. Med ukrepi je tudi priprava strateškega načrta za uvedbo programa zdravstvo.
Po projekcijah sicer že prihodnje leto pričakujejo skoraj podvojitev čistih prihodkov od prodaje, na 2,6 milijona evrov. Še vedno bi imeli izgubo iz poslovanja (EBIT), ki bi vztrajala tudi v letu 2013. Bi pa zato v tem letu prvič ustvarili pozitiven EBITDA. Prvi čisti dobiček se predvideva za leto 2015.
Rimske terme so v obdobju od aprila do septembra letos ustvarile za milijon evrov čistih prihodkov od prodaje. Večino tega je šlo za plače zaposlenim, po obračunu preostalih stroškov pa so ustvarili okoli milijon evrov negativnega denarnega toka (EBITDA). K temu, da je družba letos dosegla že več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, pa je pripomoglo izključno prevrednotenje nepremičnin. Za bančne obresti je sicer šlo že 837.000 evrov. Družba sicer načrtuje, da bi do konca leta ustvarili še okoli 687.000 evrov prihodkov. tm
