Skratka, zožene in zamašene arterije, visok krvni tlak, preveč sladkorja v krvi pri srčnem infarktu pomenijo večjo možnost za preživetje. Tako menijo ameriški znanstveniki, potem ko so preučili več kot 540.000 srčnih infarktov v ZDA. "To je res veliko presenečenje," je za nemški tednik Der Spiegel povedal Eckart Fleck, vodja oddelka za kardiologijo v Nemškem centru za srce v Berlinu.

V Sloveniji je lani za srčnim infarktom umrlo več kot tisoč ljudi, okoli 10 odstotkov več moških kot žensk. Vzrok je nenadna zamašitev ene ali več žil v bližini srca s krvnim strdkom ali pa zožitev žile zaradi arterioskleroze. Tipični simptomi so bolečina v prsih, nenadno znojenje in težko dihanje.

Do presenetljivih ugotovitev o smrtnosti pri infarktu in dejavnikih tveganja so prišli ameriški raziskovalci v Center of Cardiocascular Prevention v Lakelandu (Florida), ko so preučevali podatke 542.008 Američanov, ki so imeli v letih 1994-2006 prvi srčni infarkt. Od teh jih je 50.788 umrlo v bolnišnici.

Dobrih 85 odstotkov med 542.008, ki so doživeli infarkt, je bilo takih, ki so imeli vsaj en dejavnik tveganja. Torej slabih 15 odstotkov med temi, ki so imeli infarkt, ni imelo nobenega od dejavnikom tveganja.

Za zdrave ljudi infarkt nevarnejši

Povprečna starost tistih, ki so imeli vseh pet dejavnikov tveganja, je bila komaj 57 let, medtem ko je bila pri tistih, ki niso imeli nobenega dejavnika tveganja, 72 let. V tej zadnji skupini je bil infarkt največkrat usoden, in sicer v 15 odstotkih primerov, torej za vsakega sedmega.

Čim bolj se povečuje število dejavnikov tveganja, bolj se zmanjšuje nevarnost smrti ob infarktu. Med tistimi, ki so imeli en dejavnik tveganja, jih je umrlo 10 odstotkov, torej vsak deseti. Pri tistih z dvema je bil delež smrtnih primerov ob infarktu 8 odstotkov, pri tistih s tremi 5,3 odstotka, pri tistih s štirimi 4,2 odstotka in samo 3,6 odstotka ljudi, ki so imeli vseh pet dejavnikov tveganja, je ob infarktu umrlo.

Ker se je zdelo, da je zaradi visoke povprečne starosti v skupini brez dejavnikov tveganja v tej skupini tudi največji delež smrtnih primerov, so raziskovalci upoštevali tudi to. A tudi če bi bili posamezniki v omenjenih šestih skupinah povprečno stari enako, bi bil rezultat podoben: več kot je dejavnikov tveganja, manjša je možnost smrti ob infarktu, manj kot jih je, večje je tveganje, da bo infarkt usoden.

Ugibanja

Avtorji omenjene študije domnevajo, da bi lahko jemanje nekaterih zdravil, kot so zaviralci beta ali statini, bolnike, ki imajo veliko dejavnikov tveganja, varovalo pred smrtnim izidom ob infarktu. Vendar je mogoče, da je bila ta hipoteza postavljena tudi zato, ker večino teh znanstvenikov po lastnem priznanju finančno podpirajo farmacevtska podjetja, sploh pa sami dopuščajo tudi druge razlage.

Nemški strokovnjak za srce Fleck pa razmišlja, da bi morda lahko ljudje z dejavniki tveganja doživeli drugo vrsto infarkta kot povsem zdravi ljudje. Morda se pri ljudeh z veliko dejavniki tveganja, kot je zlasti pri arteriosklerozi, srce nekako navadi, da dobiva manj kisika.

"Če pa se nenadoma zamaši žila človeka s sicer zdravim srcem, so posledice veliko hujše." Fleck tudi dopušča možnost, da so ljudje z dejavnikom tveganja bolj občutljivi za svarila telesa in zato hitreje iščejo pomoč. Pri infarktu je običajno največ tri ure časa za poseg, s katerim se odstrani krvni strdek.

Kdor v tem času ne pride v bolnišnico, ima zelo malo možnosti za preživetje.