Izjava je osuplo množico ujela več kot očitno povsem nepripravljeno in doživela podobno nejeveren učinek, kot če bi jim kdo rekel, da jutri ukinjajo vse šole. Trenutki tišine so se moreče vlekli v neskončnost. Potem pa je gromkih zvokov vajeno športno dvorano vendarle preplavil sprva skromno sramežljiv aplavz učiteljic, ki mu je športno veličino počasi zagotovilo tudi nekaj mladih rok.

Miha Kramli in moderator kamniškega dneva Neodvisen.si Bojan Kodelja iz Zavoda 7, ki sta več kot 3000 kamniškim šolarjem v četrtek ves dan poučno in sproščeno predstavljala pasti kemičnih in nekemičnih zasvojenosti, pa še nista odnehala s presenečenji. Nadaljevala sta, da do 15. leta računalnik nima kaj početi v otroški sobi, da mora biti do takrat uporaba za igro omejena na pol ure in kasneje uro in da morajo starši uporabo računalnika skrbno nadzorovati, saj pravilna uporaba novih tehnologij ne zasvaja, nepravilna pa zlahka.

"Računalnik postane nevaren, ko on vodi nas in ne mi njega," opozarja Kramli in dodaja, da so nekemične zasvojenosti v strmem porastu, spreminjajo pa se tudi kemične, saj je danes smrtno nevarna tudi sintetična trava in je gensko spremenjeno že njeno seme. Še zlasti pa so nevarne cigarete, je poudaril, saj z njimi stopa na pot zasvojenosti kar 95 odstotkov otrok, ki jih zdravijo v njihovi ambulanti. V porastu sta tudi zasvojenosti s stavami in pokrom, pove Kramli in navrže, da sta zaradi pokra tudi pri nas dva osnovnošolca že spravila na kant celotni družini.

Pred računalnikom približno pet ur na dan

Naj smo se še tako trudili, med kamniškimi osnovnošolci tretje triade nismo našli junaka, ki ne bi imel mobitela in bi ga brez pomislekov uvrstil med možne pasti sodobnih zasvojenosti. "Potrebujem ga zato, da naročim pico," je bil odločen David iz OŠ Marije Vere. Sošolci pa so brez vrstnega reda dodajali, da morajo klicati starše, in razpredali o tem, kako se bodo izognili možnosti, da jim mobiteli v žepih skurijo "pimpeke", kakor sta slikovito napovedala moderatorja.

Nekaj več zaskrbljenosti je izrazila le Polona, ki jo je presenetil zlasti podatek, da lahko postaneš odvisen od sintetičnih drog že v nekaj dneh, pravi pa tudi, da svoj mobitel zelo malo uporablja in ga ves čas zaklepa. Več deklet je povedalo, da mobitele uporabljajo že od začetka osnovne šole, a ne pretirano, v glavnem za to, da pokličejo starše in poizvedo kaj v zvezi s šolskimi nalogami…

Za klepet s prijateljicami mobilnih telefonov skoraj ne uporabljajo, saj imajo za to vendar facebook, so nam izdale gimnazijke prvošolke Špela, Urša in Patricia in s tem načele drugo, nevarnejše poglavje sodobnih elektronskih zasvojenosti, ki že prednjači pred kemičnimi zasvojenostmi. Več kot 1200 prijateljev imam na facebooku, je hitela prva, druga jih ima nekaj več kot 400, tretja se ni spomnila. Vsega pa vsem ne povedo, so modrovala dekleta, saj lahko na internetu marsikaj skriješ in vsi ne morejo prebrati. V to, da najboljšim prijateljicam zaupajo tudi osebne stvari kar prek računalnika, pa jih sili pomanjkanje časa, ki jim ga najbolj kratijo šolske obveznosti, so še povedale. Vse tri so tudi priznale, da zelo verjetno preživijo za računalnikom preveč časa, preveč pa je po njihovi oceni okrog pet ur na dan. Starši sicer pogosto sitnarijo, a jim hkrati zaupajo in ne nadzirajo, kaj počnejo za računalnikom, so še dodale.

Gimnazijca Evgen in Martin se s tolikšnim številom prijateljev na socialnem omrežju ne moreta pohvaliti, se pa zavedata, da lahko pride vse na dan, kar kdaj zaupaš medmrežju. Zato marsikaj raje povesta prijateljem osebno. Njuni starši ju ne omejujejo, saj za računalnikom preživita kvečjemu pol ure na dan. Tudi četrtošolec David iz Ciriusa opaža, da je s socialnimi omrežji zasvojenih čedalje več vrstnikov. Po njegovi oceni je preveč šest ur na dan, sam pa nikoli ni toliko za računalnikom. Tudi na facebooku je bil prijavljen le tri mesece, zbral 120 prijateljev in se odjavil, ker se mu ni zdelo več zabavno.

Zaradi igric ne moreš umreti

"Priznam, da sem zasvojen, res sem čisto zasvojen z računalnikom, saj bi zdaj, ko sem se naučil, kar naprej ustvarjal svoje risanke," je prostodušno priznal osmošolec Matija iz OŠ Frana Albrehta, ki je malce pomešal nepravilno in usmerjeno uporabo računalnika, ki ne vodi v zasvojenost in ne duši osebnostnega razvoja. Seveda je obžaloval, da mu je mama uporabo računalnika omejila na eno uro, dodal, da ne razume zakaj, in obljubil, da ne bo nikoli tako zasvojen, da bi razbil tipkovnico, če kaj ne bi takoj delalo. In čeprav razume, da je vsaka zasvojenost slaba, se mu zdi, da so droge in alkohol slabša, saj zaradi igric ne moreš umreti in tudi nisi pijan.

Podobno menijo sošolke Inja, Brina in Eva, ki na računalniku, zlasti facebooku, preživijo do uro na dan. O svojih starejših bratih in sestrah pa znajo povedati precej pikrih, saj imajo vsi računalnike v svojih sobah in ne upoštevajo nasvetov staršev, da bi jih manj uporabljali.

Starši pogosto mislijo, da se otroci na računalniku učijo, širijo obzorja in utrjujejo angleščino, še ugotavlja Miha Kramli. Pri tem pa ne opazijo, da nepravilna uporaba računalnika krni njihovo osebnostno rast. "V naši ambulanti, kjer pokrivamo nekemično zasvojenost za vso Slovenijo, ugotavljamo, da je okrog 75 odstotkov mladih izpostavljenih nepravilni uporabi nove tehnologije. V kartoteki imamo že šestletnika, ki ne zmore običajne hoje, kaj šele koncentracije in skrbi za lastno higieno. Zaradi računalnika imajo nekateri tako poškodovane možgane, da ne morejo ustno odgovarjati na vprašanja učiteljev. Tudi nekemična zasvojenost je bolezen, ki prizadene telo, človeško ustvarjalnost in medčloveške odnose. Včasih je z nekemično zasvojenostjo še huje, saj so kemični zasvojenci gumijasti, brez moči, nekemični pa v hlastanju za monitorjem na kritični točki nemalokrat pretepejo mamo," pojasnjuje Kramli. Dodaja, da se s podobnimi težavami srečujejo vsakodnevno, opažajo pa tudi, da se k nam vse bolj širi mladostniška prostitucija. "V Italiji je med 12- in 13-letniki pogosto že večja vrednota imeti v posesti elektronski program ali medij kot telesna integriteta," opozarja in dodaja, da bi starše morali na te pasti opozarjati že v materinskih šolah, pripravah na zakon in seveda tudi kasneje.

Otrokom postavljajo meje starši in ne obrnjeno!

Čeprav sam ne uporablja interneta, je voznik avtobusa Sandi Burja iz Srednje vasi prepričan, da so vse zasvojenosti škodljive. "Ni lepo gledati mladostnike, ki ob petkih zvečer na zadnji vožnji iz Ljubljane pijani bruhajo kar na avtobusu. A je nevaren tudi računalnik, ki zasvaja počasneje. Otrokom, ki ga pretirano uporabljajo, nič več ne diši in ne znajo napolniti niti zračnice, kaj šele popraviti kolo, če ga sploh še uporabljajo," je kritičen in dodaja, da doma sinu večkrat internet preprosto izklopi.

Sicer pa so na večerni prireditvi strokovnjaki Zavoda 7 tudi staršem položili na srce, da so zasvojenosti pogosto posledica skrhanih medsebojnih odnosov v družini. Zato je treba graditi na njih in otrokom, ki so množično preveč izpostavljeni vplivom računalnika in vse manj fizično aktivni, odločneje postavljati meje. Podatki o povečanem številu obolelih otrok in visokem porastu kriminalnih dejanj zaradi uživanja drog v zadnjem letu namreč potrjuje, da mladi tudi v Kamniku niso imuni za pasti sobnega časa.