Žveplo in ogenj je zlival nad resolucijo varnostnega sveta, s katero so ga članice osrednjega organa Združenih narodov soglasno pozvale k de facto odstopu. Saleh je najverjetnejša četrta žrtev arabske pomladi, ki je minuli teden avtokratom v regiji ponudila tri potencialne slike njihovega konca. Pristanejo lahko v izgnanstvu kot tunizijski samodržec Ben Ali. Znajti se utegnejo za domačimi zapahi kot nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Doleti pa jih lahko tudi smrt kot libijskega polkovnika Moamerja Gadafija.

Jemenski predsednik Saleh vztraja, a dnevi so mu šteti

Soglasen poziv članic varnostnega sveta je bil v primeru Jemna le delno prelomen dogodek. Enotnost jim je uspelo pokazati pri voditelju države, ki je s svojim ravnanjem v zadnjem mesecu postal dejavnik potencialne regionalne nestabilnosti na škornju arabskega polotoka. Soglasja pa jim vendarle ni uspelo doseči pri obsodbi zatiranj krvavih demonstracij v Siriji. V osmih mesecih protestov proti režimu Bašarja Al Asada je bilo ubitih že več kot 3000 ljudi. Da varnostni svet pri revolucionarnih vrenjih v posameznih arabskih državah ne najde skupnega jezika, je posledica varovanja starih interesov ali zasledovanje novih priložnosti z nejasnim koncem. V diplomatskem jeziku je zahteva za Salehov odhod zapisana kot poziv jemenskemu predsedniku in opoziciji, da slednjič podpišejo že več mesecev oblikovan načrt prenosa oblasti, ki so ga pripravile države Sveta za zalivsko sodelovanje (GCC).

Savdska Arabija, Katar, ZAE, Oman, Kuvajt in Bahrajn v dokumentu predlagajo Salehov odstop, v zameno pa mu ponujajo imuniteto pred sodnim pregonom. Jemenska civilnodružbena opozicija predloga ni hotela podpisati, ker želi Saleha videti pred sodiščem za okoli 2000 smrtnih žrtev med jemensko revolucijo. "Ta resolucija ne zadostuje. Tem kriminalcem zavračamo imuniteto. Takoj jih je treba predati oblastem. Imuniteta predstavlja popolno nasprotje vrednot Združenih narodov," je pred dvorano varnostnega sveta zgroženo pripovedovala letošnja Nobelova nagrajenka za mir, jemenska aktivistka Tavakul Karman.

Prav v času, ko se je večina Libijcev veselila zaradi smrti Moamaerja Gadafija, Tunizijci pa so brez avtokratskega pridiha zaključevali volilno kampanjo pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, Ali Abdulah Saleh še vedno ni hotel razmišljati o kapitulaciji.

Kako trmast je, je dokazal že konec septembra. Po treh mesecih in pol zdravljenja v Savdski Arabiji (ob minometnem napadu na predsedniško palačo v Sani je junija za las ušel smrti), se je kljub ponudbi savdskega dvora za eksil v kraljevini raje vrnil v domovino. Večkrat danih obljub, da se bo kmalu umaknil s predsedniškega položaja, nikoli ni uresničil. Po krvavem koncu tedna, ko je vojska dobila ukaz, da z okrepitvami s podeželja utrdi svoje položaje v prestolnici, je čudežno spremenil ploščo. Predsednik zdaj pozdravlja resolucijo ZN, v kateri je posredno pozvan k odstopu. Domnevno naj bi poskušal izposlovati imuniteto za 581 sorodnikov in najbližjih sodelavcev.

Sirski predsednik Asadše naprej trdno v sedlu

Če je padec Saleha postal zgolj še vprašanje časa oziroma primerne cene, sirski režim za zdaj ostaja trdno v sedlu. Bašar Al Asad se je doslej izkazal relativno imun na vse pritiske iz tujine, režimu pa je uspelo ohraniti tudi notranjo koherentnost. Prebegi nekaj sto vojakov na stran protestnikov ga niso huje načeli, režimske politične vrste ostajajo strnjene. Še najbolj ga je prizadelo izgubljeno potrpljenje Turčije.

Zahod doslej v Siriji ni bil pripravljen vojaško intervenirati za zaščito civilistov, kot se je uradno glasila obrazložitev posredovanja v Libiji. Sirski nacionalni svet, ki so ga pred nedavnim oblikovale različne opozicijske skupine, mednarodne skupnosti ni zaprosil za priznanje. Prav tako si ne želi vojaške intervencije iz tujine. Na lastno pest želijo doseči padec režima, ki se zaveda svoje vplivnosti na geostrateški prelomnici med Libanonom, prijateljskim Iranom in Izraelom.

"Reforme niso napačne. Napačno je, če se ne spremenite in ste povrh v teh časih še arogantni," je minuli konec tedna na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Jordaniji dejal katarski premier, šejk Hamad bin Džasim Al Tani. Prav pod njegovim vodstvom se bo jutri v Damask odpravila posebna mediacijska skupina Arabske lige. Bašarja Al Asada želijo prepričati, naj do konca meseca razglasi prekinitev spopadov in pod okriljem Arabske lige z opozicijo začne dialog za reforme in nacionalno spravo.

Zamisel za posredovanje panarabske organizacije je prišla iz Sveta za zalivsko sodelovanje (GCC), ki poskuša vse bolj aktivno vplivati na potek arabskih vstaj. Če so njegove vojaške in policijske enote (prispevali so jih Savdska Arabija in ZAE) spomladi zatrle protestniško gibanje večinske šiitske skupnosti v Bahrajnu, zdaj v Jemnu in Siriji poskušajo z diplomatskimi prijemi "upravljati" tok revolucionarnih vrenj ter paziti, da se jih ne bi polastil Iran.