Guverner francoske centralne banke Christian Noyer je dejal, da je nerealno pričakovati dodatno krepitev Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF), bolj pa je naklonjen njegovi večji fleksibilnosti. Ob tem je zagotovil, da je zaskrbljenost glede izpostavljenosti francoskih bank grškemu dolgu pretirana. Krepitev in širitev sklada je do zdaj potrdilo 14 držav članic območja evra, med njimi tudi Slovenija, nasprotuje pa mu zlasti Wolfgang Schäuble, finančni minister največje vplačnice Nemčije. Za koliko naj bi se sklad okrepil, sicer ostaja neznanka, določeni viri pa omenjajo celo več kot 2000 milijard evrov.
Grški BDP prihodnje leto nižji za 2,5 odstotkaGrške oblasti so se za izpolnitev zahtev EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kot pogoj za prejem finančne pomoči zavezale k odpuščanju več kot 30.000 javnih uslužbencev. Na začetku naj bi uslužbence umestili med začasne delovne rezerve, ki bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, nato pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno. Kljub temu naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 8,5 odstotka BDP, kar je 0,9 odstotne točke več od prvotnega načrta, za leto 2012 pa nov predlog proračuna predvideva 6,8-odstotni primanjkljaj. Javni dolg naj bi se prihodnje leto zvišal na 172,7 odstotka BDP, grško gospodarstvo pa naj bi se skrčilo za 2,5 odstotka.
Hrvaške železnice načrtujejo ukinitev nedonosnih povezavHrvaške železnice (HŽ) bodo zaradi letnih izgub v višini 90 milijonov kun (12 milijonov evrov) ukinile 164 nedonosnih povezav izmed skupno 781. Med njimi bi se lahko znašle tudi pomembne povezave, kot sta Zagreb-Rijeka in Zagreb-Osijek, saj izgube na teh progah niso krite s strani državnih subvencij. Te so se sicer letos zmanjšale na 310 milijonov kun (41 milijonov evrov), HŽ pa zaradi izgub nima sredstev za nakupe novih vlakov, ki so nujne pred liberalizacijo hrvaškega potniškega prometa. Ukinitev povezav bi za družbo pomenila tudi odpuščanja okoli 2000 izmed skupno 12.500 zaposlenih.
Pripravil Jernej Ogrin
