Zahteve predstavnikov EU in IMF ostajajo v grobem enake, glavna je zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Grčija je tako tik pred novim valom odpuščanj, saj bo po vsej verjetnosti morala preklicati vsa v preteklih dveh letih na novo ustvarjena delovna mesta v javnem sektorju (več kot 25.000 zaposlenih), v prihodnjih štirih letih pa še dodatnih 100.000. Zaradi razsežnosti zahtev in težavnosti položaja naj bi grški premier George Papandreu celo načrtoval referendum, na katerem bi se državljani sami izrekli o nadaljnji poti Grčije.
Tista že prehojena pa je izvor nestrinjanja med predstavniki EU in IMF. Voditelji območja evra, ki je najbolj izpostavljeno do grškega dolga, zastopajo stališče, da je Grčija premalo predana doseganju dogovorjenih ciljev. Zato z vsakim dnem močneje pritiskajo na Grčijo ter si s tem tudi nabirajo politične točke pred domačimi davkoplačevalci. Predstavniki IMF so na drugi strani odločeni, da mora Grčija za prejetje naslednjega obroka posojila izpolnjevati vse zahteve, a so hkrati precej bolj zadovoljni z grškimi prizadevanji. "Priča smo impresivni javnofinančni konsolidaciji," so prepričani v IMF.
Pozitivna naravnanost pogovorov h konstruktivnim rešitvam, je nekoliko spodbudila rast evropskih delniških tečajev, hkrati pa omogočila uspešno zbiranje sredstev Grčije na mednarodnih trgih. Dražba, na kateri je zanimanje za nakup trimesečnih zakladnih menic preseglo ponudbo, je namreč prinesla 1,625 milijarde evrov. Zahtevani donos je od avgusta ostal skoraj enak, pri 4,56 odstotka je bil višji le za 0,06 odstotne točke. Obrestna mera za desetletne grške obveznice je ob tem včeraj celo padla, a še naprej ostaja na astronomski višini, pri 23,5 odstotka. To v kratkem pomeni, da Grčija še zelo dolgo ne bo mogla niti razmišljati o zbiranju denarja s pomočjo dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
jan.bratanic@dnevnik.si
