Kako bi ocenili nastope slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu?

Moram biti objektiven in priznati, da smo bili na prvenstvu neuspešni. Želeli in pričakovali smo več. Predvsem igra ni bila zadovoljiva, posledično pa tudi rezultat. Z zmago proti Litvi bi bilo čisto drugače. Že od leta 1992, ko sem gledal olimpijske igre, sem si želel biti del tega. Boli predvsem to, da smo proti gostiteljici pokazali največ. Če bi pravilno odigrali na koncu, bi po vseh pravilih morali zmagati. Kljub vsemu smo dobili Mirzo Begića in Zorana Dragića, ki bosta v naslednjih letih nosilca reprezentance. Ko potrtost mine, se mora začeti iskati pozitivne stvari, saj gremo lahko samo tako naprej. Borbenosti in želje košarkarjem ne moremo očitati. V obrambi, skoku in ukradenih žogah smo bili zelo dobri. Tu se pokaže borbenost. Očitno pa je bilo, da je škripalo v napadu. Boljše ekipe so to znale izkoristiti.

Reprezentanti so velikokrat omenjali, da bi bilo marsikaj drugače, če bi bili v moštvu vi. Kako gledate na to?

Igralec na poziciji številka tri je morda celo najpomembnejši v košarki. To bi rekel tudi, če sam ne bi igral na tem položaju. Zadolžen si za vse stvari. Moraš skakati, igrati v obrambi, potegniti žogo, dobro metati in prodirati - skratka, biti raznolik. Še bolj pomembna pa je vez med centri in branilci, saj moraš pomagati žogo spraviti pod koš.

Z reprezentanco ste vadili teden dni...

Meni je bil selektorjev sistem takrat zelo všeč. A sem bil premalo časa zraven, da bi vam lahko povedal, zakaj je prišlo do težav. Trenerji sicer radi poudarjajo obrambo, a na koncu dneva moraš tudi kaj zadeti. V Litvi smo bili najslabše napadalno moštvo. Če smo pošteni, veliko odprtih metov tudi nismo imeli.

Je treba Božidarja Maljkovića zamenjati?

O tem bo odločala zveza. Zase lahko povem, da nastopa nikoli nisem pogojeval s tem, kdo je selektor. Za reprezentanco bi igral, tudi če bi jo vodil tisti sosed, ki je kritiziral Saša Ožbolta.

Kako prepričati manjkajoče, da se odzovejo klicu leta 2013?

Enostavno mora biti prvenstvo v Sloveniji dovolj velik motiv za vse. Tisti, ki se takrat ne bo odzval, mu nekaj manjka v glavi. V tisti luknji mora biti pomanjkanje motiva. Z vsemi bom govoril, saj je treba ostati v stiku.

Tudi s Sašo Vujačičem?

Morda sem prevelik patriot in gledam zato na stvari drugače. Nikogar ni treba prositi. Vsakdo dobro ve, kdaj je vpoklican v reprezentanco, tudi če ima telefon izklopljen ves mesec. Reprezentanca je reprezentanca. Tu ne gre za denar. Da bi kogar koli prosili, se mi že od nekdaj zdi smešno. Osebne zamere pa nimam proti nobenemu. Če se nekdo ne počuti dovolj Slovenca, da bi igral, ga ne potrebujemo. O takih je treba čim manj govoriti in o njih pisati, saj niso vredni tega, medtem ko se fantje v Litvi "koljejo" in znojijo v dresu z državnim grbom. Dejati, da bi bilo bolje, če bi bil nekdo drug tu, je nesmiselno. Tistega ni, pa naj tam, kjer je, tudi ostane.