Finančni minister Franc Križanič je dejal, da Slovenija z rebalansom sledi zavezam iz pakta o stabilnosti in rasti. Ker bodo proračunski prihodki zaradi manj prejetih sredstev iz EU in manjših davčnih prilivov za približno 365 milijonov evrov nižji od načrtovanih, je vlada, kot je pojasnil Križanič, za enako vsoto zmanjšala tudi odhodke. Priznal je, da bodo na ta način okrnjene zlasti investicije, ki pa bodo po njegovih besedah kljub temu za dobrih 100 milijonov evrov višje od lanske realizacije. Križanič je ob tem opozoril, da se sredstva za pomoč brezposelnim zaradi večjega števila iskalcev zaposlitve povečujejo za sto milijonov evrov, sredstva v pokojninsko blagajno pa zaradi večjega števila upokojencev za 50 milijonov evrov.

Argumente vlade so v razpravi poleg poslancev SD in LDS z zadržki podprli tudi v Zares in nepovezani poslanci. V SLS, SNS, verjetno pa tudi v DeSUS bodo glasovali proti, medtem ko se v SDS, kot je napovedal predsednik stranke Janez Janša, glasovanja ne bodo udeležili. Janša je dejal, da vlada že tri leta vodi zgrešeno politiko, ki je privedla do visokega primanjkljaja in podvojitve javnega dolga. Zato po njegovem mnenju ne bo bistvene razlike, če se rebalans sprejme ali ne. Pojasnila vlade, da je vzrok rebalansa v zavrnitvi pokojninske reforme, pa je Janša ocenil kot zavajanje.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je vladi očital zlasti nezadostno varčevanje v javnem sektorju. Prepričan je tudi, da gre v rebalansu preveč denarja za socialo, zato se boji, da bomo na ta način "socialno povezani bankrotirali". V SDS, SLS, DeSUS in SNS so ob tem opozorili, da vlada ni ničesar storila na prihodkovni strani, predvsem glede spodbujanja razvoja gospodarstva in delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Poslanci Zares so napovedali, da bodo rebalans podprli, vendar pa s stisnjenimi zobmi. Alojzij Potočnik je opozoril, da proračun v nasprotnem primeru do konca leta z izjemo nujnih ne bi sprejemal novih obveznosti, kar bi bila po njegovem mnenju še slabša možnost. Da nimajo druge možnosti, kot da rebalans podprejo, so ocenili tudi nepovezani poslanci.

Državni zbor bo izredno sejo nadaljeval danes, ko sta na dnevnem redu še predlog novele zakona o interventnih ukrepih, s katero želi vlada omejiti zaposlovanje v javnem sektorju, ter predlog dopolnitve odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja.