"Dela na (tej) podzemni zbiralnici bodo končana predvidoma v začetku oktobra, odvisno od trajanja arheoloških izkopavanj," je pojasnila Karmen Prhat z javnega podjetja Snaga. Zbiralnica pri MNZ bo imela šest podzemnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer po en zabojnik za papir, embalažo, steklo in biološke odpadke ter dva zabojnika za preostanek odpadkov.
V ljubljanski mestni občini je bilo od leta 2007 zgrajenih že 39 podzemnih zbiralnic, medtem ko je skupno predvidenih od 80 do 100 zbiralnic znotraj ožjega mestnega območja. "Strošek postavitve podzemne zbiralnice znaša v povprečju 100.000 evrov," je še povedala Prhatova in dodala, da je višina stroškov odvisna tudi od posamezne lokacije.
Na podjetju Snaga so se za postavitev podzemnih zbiralnic odločili z namenom, da bi izboljšali pogoje zbiranja in odvažanja odpadkov tako za občane kot za podjetje. A za uspešno delovanje in učinkovitost podzemnih zbiralnic so odgovorni tudi občani, ki jih morajo uporabljati v skladu z navodili. "Do napačnega odlaganja odpadkov prihaja tudi v podtalnih zbiralnicah," je opozorila Bogomira Skvarča Jesenšek, glavna inšpektorica na občinskem inšpektoratu. Najpogostejše kršitve so, po besedah Prhatove, odlaganje večjih količin bioloških odpadkov iz gostinskih lokalov, ki ga izvajajo pravne osebe, odlaganje vreč z odpadki ob zbiralnicah ter nepravilno ločevanje.
Ob neustrezni rabi zbiralnic je za sankcije pristojen inšpektorat. "Inšpektor lahko izreče globo, opomin ali opozorilo kršitelju, ki ga je zaznal pri kršitvi na kraju samem," poudarja Skvarča-Jesenškova. Kršitelja se lahko, po besedah inšpektorice, sankcionira tudi na predlog policije ali na prijavo občana, vendar mora ta sodelovati kot priča v nadaljnjem postopku ter poznati identiteto kršitelja.
